|
drgáč |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. drugače: Drgač pa ne vem če je kdo opazil ampak zime še vedno ni!
|
drgájsati |
slabš. drgniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgál |
nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgálka |
nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgálka |
agr. orodje za okopavanje s premakljivim, na obeh straneh nabrušenim rezilom; drgulja; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgálo |
les. koničasto orodje za večanje zvrtanih lukenj v lesu; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕganje |
glagolnik od drgati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕgati |
zastar. drgniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgetánje |
glagolnik od drgetati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgljáti |
redko narahlo drgniti, praskati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕgnjenje |
glagolnik od drgniti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgúlja |
agr. orodje za okopavanje s premakljivim, na obeh straneh nabrušenim rezilom; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhteč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Američani so zato ljudem, ki mislijo, da se njihov raskav in drhteč glas ne ujema z "novonategnjenim obrazom", ponudili t.i. voice lift ali lifting glasu, ki jim domnevno obljublja mladosten glas.
|
|
drhtênje |
glagolnik od drhteti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhtúlja |
nav. mn., zool. s hrbtne strani sploščena morska riba, ki proizvaja električno napetost; električni skat:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
driáda |
v grški mitologiji nimfa, ki živi v krošnjah dreves:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríblanje |
glagolnik od driblati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríča |
zastar. drsalnica, drsnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríčanje |
glagolnik od dričati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drífter |
navt. ribiška ladja z vlačilnimi mrežami; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríftski |
pridevnik od drifter:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríl |
urjenje ali učenje z mehaničnim ponavljanjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drílati |
žarg. uriti ali učiti se z mehaničnim ponavljanjem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drínk |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: BTW: sm vsak dan v Kranju tko v šoli kot tut privat zvečer pa tko čez dan k se hod po drinkah pa tko pa sem včasih tut na jesenicah na drinki pa to in ti ...
|
driskáč |
nizko siten ali strahopeten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drístavec |
bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dristavičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izjemna pestrost in ohranjenost mokrotnih in vodnih površin v dolini desnega pritoka Ličence nudi življenjski prostor več živalskim vrstam, med katerimi sta tudi kačja pastirja dristavični spreletavec in veliki studenčar ter žaba hribski urh.
|
|
dristíti |
star. pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; čistiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drístlja |
med. priprava za dajanje odvajalnih, zdravilnih ali hranilnih tekočin v danko; klistirka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
driver |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Če nimaš izkušenj, je bolje da škatlo pustiš tako kot je, saj je (naj bi bil) to usklajen sistem zvočnika (driverja), škatle in elektronike.
|
dŕkati |
zastar. 1. večkrat zdrsniti, zdrkniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drmóžje |
alp. suho listje in drobir, ki ga nanosijo zračni vrtinci visoko v gore:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕnast |
alp. porasel z nizko gorsko travo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drnéti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dsnk |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: dRNK (dRNA; dRNA) je RNK, ki je podobna DNK; ni identična niti z rRNK, niti s tRNK. Ima veliko molekularno maso, kratko razpolovno dobo in jo najdemo samo v celičnem jedru.
|
dróba |
petr. usedlina z drobci starejših usedlin in magmatskih kamnin; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobcan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako lahko izvemo kako in čemu takšne res drobcane napravice, lahko si ogledamo galerije slik ali pa se podučimo o rabi nanotehnologije v medicini, fiziki, ... ali o pravnih vprašanjih, ki jih zastavljajo spretno razporejeni atomi.
|
|
dróbček |
manjšalnica od drobec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobčken |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Topla predjed: tudi tokrat njihova značilnost, drobčkeni njoki (seveda doma narejeno) v omaki tržiškega radiča.
|
|
drobeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
toda dragi moji kaj ste iskali / takrat na pozabljenih poteh od obale do obale / ob rtičih kjer se grebeni hladne vode / mešajo s hrepenenjem po soncu / drobečim se kos za kosom v zamolkle globine / jantarskega večera / kaj ste iskali na tistih poteh / razprostrtih ob boke neizprosnega pričakovanja
|
|
dróbež |
nar. majhni otroci; drobiž:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobílec |
1. drobilni stroj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobítev |
glagolnik od drobiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobížek |
ekspr. manjšalnica od drobiž:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobljánček |
manjšalnica od drobljanec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proizvodni program: proizvodnja visokoogljičnih termično obdelanih abrazivnih sredstev (jekleni granulat okrogel in drobljen), proizvodnja nerjavnih abrazivnih sredstev (Cr granulat in CrNi granulat).
|
|
drobljênje |
glagolnik od drobiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V resnici smo, ker smo drobneži, fleksibilnejši, vendar tudi občutljivejši glede pritiskov iz okolja.
|
|
drobnjád |
1. ekspr. majhni otroci; drobiž:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnjákar |
ekspr. kdor pripisuje drobnim, malo pomembnim stvarem prevelik pomen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnoceličen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdravniki so ji 1995 odkrili drobnocelični žlezni rak na pljučih (pljučni adenokarcinom), ki se je razširil na jetra, trebušno slinavko, v trebušno votlino, na bezgavke in vranico.
|
|
drobnodušen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobnoglèd |
optična priprava za opazovanje zelo majhnih, s prostim očesom nevidnih stvari; mikroskop:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnokapljičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drobnokristálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drobnolamelen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drobnomolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Raziskovalci ob uporabi kemije, biologije, biofizike in računalniškega modeliranja določijo strukturo ciljnega proteina in nato tej ciljni molekuli oblikujejo prilagojeno specifično drobnomolekularno aktivno substanco z zdravilnimi lastnostmi.
|
|
drobnonapiljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Plodov običajno ne razvijejo, če pa jih že, nimajo uporabne vrednosti. Kultivarji japonskih okrasnih češenj so v knjigah običajno opisani pri drobnonapiljeni češnji (Prunus serrulata).
|
|
drobnopisan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drobnoploden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drobnoplodne sorte s češnjevo velikimi in okroglimi ali majhnimi hruškastimi plodovi ne zahtevajo posebnih gojitvenih naporov, zato pa na domiselno garniranem krožniku razvedrijo vsak poletni obrok.
|
|
drobnoposesten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Včasih je tudi zaostanek strateška prednost, to velja predvsem za Slovenijo, kajti zaradi svoje zgodovinske drobnoposestne strukture v kmetijstvu, zaradi pestrega reliefa in tudi zaradi klimatskih pogojev Slovenija pač nikoli ni bila primerna za intenziven razvoj industrijskega kmetijstva in to je danes njena največja strateška prednost, če jo primerjamo s takoimenovanimi razvitimi državami v Evropi, ki imajo danes izjemno velike težave zaradi uničevanja prsti, erozije, zastrupljanja vodotokov, uničevanja biotske
pestrosti, skratka, ta zaostanek je v bistvu strateška prednost.
|
|
drobnoproizvoden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razvoj proizvodnih dejavnosti bo koncentriran v obstoječi industrijski coni in na manjših površinah, opredeljenih kot obrtna oz. drobnoproizvodna cona.
|
|
drobnoretikularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drobnososedski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prav v istem zamahu ko protokapitalistična navlaka s svojimi korupcijami, aferami, kratkoročnimi bogatuni in visokostnimi klikami stavi pod vprašaj pravno državo, tako drobnososedska miselnost najde svoja identična branja tako v pismih bralcev kot v športu, črni kroniki in "na kulturi" - nacionalna shematika se v mediju šopiri kot črno-bel pav.
|
|
drobnosrčen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobnotiren |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobnovláknat |
min. ki je iz drobnih vlaken:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnožilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Napravljena je bila replantacija tričlenih prstov, ki so se kljub omrzlinam po večkratni ponovitvi drobnožilnih povezav rožnato obarvali.
|
|
drobnožívka |
nav. mn., biol. s prostim očesom nevidna, navadno enocelična rastlina ali žival; mikroorganizem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobóven |
pridevnik od drobovje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobóvje |
1. organi v prsni in trebušni votlini:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobtinčarsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Majhnost (temeljni problem) ostaja: / država se z regijo sestaja. / Država pač širokopotezno / deluje: drobtinčarsko ustrezno.
|
|
dróg |
1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drógec |
manjšalnica od drog:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drogeraš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lej, drogeraš je tud zasvojen z drogo, pa to v resnic ni dobr zanj.
|
|
drogerašica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Iz vseh je pobegnil in iz Splita ga je izvlekla njegova punca, tudi drogerašica.
|
|
drogeraški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Saj je jasno - najprej so jih zjebali angleži (kot ves bližnji vzhod), potem so se malo sami tepli, pa rusi, pa cia, pa potem ves zahodni svet, ki jih je po odhodu pustil kot drek na dežju, pa razni ajatole, pa drogeraška mafija, itd ...
|
|
drogeríja |
trgovina s kozmetičnimi sredstvi in kemikalijami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drogeríjski |
pridevnik od drogerija:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | |
44.686 44.786 44.886 44.986 45.086 45.186 45.286 45.386 45.486 45.586 
