|
čístosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: A kako se vrniti k prvotnemu meščanstvu - če hočete, k Rousseaujevemu nedolžnemu divjaku, k otroku, ki ga je francoski moralist dajal v središče svoje vzgoje v Emilu in ki je drugo ime za čistostno stanje predpostavljene človeške pradružbe -, ko pa to vrnitev kot pristno in realno onemogoča celoten materialni in duhovni razvoj zadnjih dveh stoletij?
|
čistún |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Sicer se izredno nerad spuščam v slovnične debate, ker: prvič, nisem nikakršni jezikovni čistun ter ga sam pogosto serjem in drugič, ker se skoraj vedno razvijejo v 'flame-war'.
|
čistúnski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Same čistunske in shinavčene privoščljivke v uradniški pozi, nikoli na divanu, nikoli pri mizi: važne, velevažne osebice in njih moške osebe v ozeblosrčnem pretvarjanju, le da skupaj gonijo svoje.
|
číšča |
navadno v zvezi z mesečen vsak mesec ponavljajoče se krvavenje iz maternice; {mesečno} perilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
číščenje |
glagolnik od čistiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čitálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Ko brezkontaktno kartico (H4002) postavimo v domet čitalnega mesta (6 cm), se koda v trenutku prenese v osebni računalnik, kar signalizira čitalno mesto s kratkim piskom.
|
čitan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čítanje |
glagolnik od čitati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čítanka |
1. učbenik s krajšimi sestavki za jezikovni pouk; berilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čitáteljica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Vsakemu svoje, od Vaše redne čitateljice in potrebnice, ki sliši na ime Darja.
|
číu |
medm., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Jst pa uačasih hočm rečt žiu (kot živjo) in čaw (isto kot živjo) in pol hočm uboje naenkrat rečt in rata čiu..še bl smešn je pa to če rečš to kkšni huudi damici k jo hočš puzdravt..
|
čivavin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eh medved bi z enim bežnim zamahom naredu čivavine zrezke ...
|
|
čívčija |
zgod. kmet, zakupnik čitluka; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čívkanje |
glagolnik od čivkati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čivkljanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Že res, da si bo Nova revija med sabo delila denar, saj je bilo tudi za potne stroške dr. Dimitrija Rupla, slovenskega ministra za zunanje zadeve, da se je olasil v ljubljanski Cankarjev dom toda črke ne objavi Nova revija tistim, ki so bili žrtve bivšega režima in se ne strinjajo kar tako z navržki bonbonastih floskul ali celo za nameček s kašnim Brvarjevim slavohlepnim čivkljanjem.
|
|
čivkljati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za konec le še za vse pretirane občutljivce pomirjujoč podatek, mil-hiji na mizi pravzaprav sploh nič ne cvilijo, kot nekateri pričakujejo, kvečjemu malo in še to res zgolj komaj slišno čivkljajo.
|
|
čizlakít |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Pri vasi Cezlak nad Oplotnico je edino nahajališče kamenine čizlakit na svetu.
|
čížemček |
manjšalnica od čižem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čížmica |
manjšalnica od čižma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
člán |
kdor je vključen v kako skupnost, organizacijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
članarína |
obvezni denarni prispevek članov društvu ali organizaciji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
članarinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vratarsko poročilo:»189 obiskovalcev plačalo 83.570 SIT in 10.000 LIT članarine. Uf. Darko pere, Milica če Ferarija. Ma. Štiri in čez, A. in M. pomivata, Dado tudi, ga pa sere vmes. Zvočnike in p.p. mizo notri dala....Dado dobil 15.000 iz članarinskega svežnja.«
|
|
článčič |
manjšalnica od članek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
článstvo |
1. člani:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
člének |
1. gibljiv stik dveh ali več kosti, navadno prstnih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
členjača |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Slanoljubne rastline ali halofiti so rastline, ki uspevajo samo na slanih tleh. Na Sečoveljskih solinah so takšne morski oman, navadni osočnik, grmičasta členjača, sinjezeleni členkar, lobodovec, obmorska nebina in še veliko drugih.
|
|
členjen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vertkalni blok je členjen, visok pr. 5,50 m, spodnji in zgornji del sta kvadratnega, srednji pa je sekstaedernega tlorisa, izvedenega iz opisanega kvadratnega tlorisa.
|
|
člénjenje |
glagolnik od členiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
členkoven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
členkovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čisto na koncu ugotavlja, podobno kot M. Snoj načelno v uvodu, da problem ni dokončno rešen, saj je členkovska besedna vrsta sintaktično heterogena »in je potrebno še raziskati, če vse te skupine res sodijo skupaj«.
|
|
člensko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pomenoslovni sestav je člensko in problemsko dograjeval v razpravah Vloga skladnje pri določanju in dokazovanju pomenskih lastnosti besedja (SSJLK 1975), Vprašanja pomenske analize leksike starejših obdobij (Leksikografija i leksikologija, 1982), Pomenske značilnosti besednega zaklada slovenskih protestantskih piscev (SSJLK 1984) in Vprašanja pomenske skupine v besedišču pri slovenskih protestantih (Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, 1986).
|
|
čléti |
člím; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
človéček |
1. manjšalnica od človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človéčenje |
glagolnik od človečiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človéčiti |
publ. delati kaj človeško, dobro, plemenito; humanizirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človečnják |
nav. mn., antr. človek in človekovi predniki ter njegovi izumrli najožji sorodniki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človékinja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Vsak človek, vsaka človekinja svojega, in vse te zasebne religije bodo enako pomembne in enako nepomembne hkrati - ubrano s pomembno nepomembnimi kulturami v ozadju. Anything goes!
|
človekolík |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Zazdela se mi je bližja našemu današnjemu občutju sveta in celotnega vesoljnega prostora kot na primer Leonardova risba Človeka, Anthroposa, ki s svojimi proporci zarisuje in ki naj bi nemara celo določal geometrijo kroga in kvadrata bližja tudi od čudovitih podob Rafaelovih človekolikih angelov, ki so jim nebeške perutnice nataknjene naravnost na zemeljska pleča.
|
človekvolk |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Beseda volkodlak (werewolf) je kombinacija starih saksonskih besed "wer", kar pomeni človek in volk "wolf" - človekvolk oz v angleščini manwolf.
|
|
človeško |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... "Predragi piščanci, / če ste že taktični, / bodite še praktični, / ne bodite zaspanci, / v resničnost se zbudite, / v dejstva oči uprite / in odslej govorite / le dostojno človeško, / to se pravi nemško, / jezik italijanski, / francoski ali španski, / predvsem pa angleški- / res angelski, nebeški. ...
|
|
človeškolevji |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... toda če skušamo misliti poistenje leva in človeka v neskončno »zaviti« istosti Kuzančevega absoluta, in se pri tem ne sprijaznimo z zgolj metaforično rabo besed ‘lev’ in ‘človek’, marveč imamo v mislih resničnega leva in resničnega človeka, bitji iz mesa in krvi, potem njunega onstranskega poistovetenja nikakor ne moremo razumeti, vsekakor veliko težje kot sovpadanje minimuma in maksimuma, dveh abstraktnih filozofskih pojmov, kajti sovpadanje leva in človeka bi si morali predstavljati, predočiti v »videnju«, kar pa tu, na naši strani »zidu«, nikakor ne gre, kolikor se ne zadovoljimo z nekim fantastičnim človeškolevjim mešancem.
|
|
človeškosocialen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
človeškov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. človekov: Negotovost je najbrž eno najbolj mučnih človeškovih čustev.
|
|
čmokajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Spredaj in zadaj zastražene z oboroženo partizansko stražo so s povešenimi glavami kot največje hudodelke sledile čmokajočim stopinjam partizanov pred seboj.
|
|
čmŕljček |
nav. ekspr. manjšalnica od čmrlj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čóba |
nav. mn., nar. vzhodno velika živalska ustnica; šoba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čóban |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Priznam, da je lepo biti tudi čoban in pasti ovce.
|
čóbast |
nar. vzhodno ki ima debele ali naprej štrleče ustnice; šobast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čofánje |
glagolnik od čofati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čôfiti |
redko čofniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
čofotánje |
glagolnik od čofotati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čófta |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Od Dolgih njiv proti Jezerskem je nekje sicer prava 'čofta', zato nikar ne stopajte po deskah - drsi, vendar se splača to progo 'prelaufat'.
|
čoháti |
1. drgniti, praskati po koži, zlasti žival:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
čohljáti |
narahlo drgniti, praskati po koži, zlasti žival:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čôkec |
manjšalnica od čok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čoko |
prid. neskl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najljubši dan mi je OH - mi ni treba mislit, kaj bo mož jedel (v bistvu mi ni treba, da se meni sline cedijo, ko kuham zanj), pa še zvečer me čoko toritica čaka.
|
|
čokoládica |
nav. ekspr. manjšalnica od čokolada; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čokoladiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odlični so tudi medenjaki s čokoladiranim dnom :> To je rejsan skušnjava.
|
|
čokoladiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
POMOČNICA SLAŠČIČARKE (RAZNA DELA V PROIZVODNJI KEKSOV - ČOKOLADIRANJE, SESTAVLJANJE, PAKIRANJE...) - M/Ž; Določen čas 12 mes.; delovne izkušnje: 1 leto; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ...
|
|
čokoládka |
manjšalnica od čokolada:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čokolatin |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čokolatinček |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toda ko enkrat njene čokolatinčke degustirajo, se vse spremeni - notranje se osvobodijo, srca zapojejo, libido poskoči, nestrpnost izgine, dogme in kompleksi sprhnijo, med njih zaplavajo sreča, bratstvo in sprava, svet se odpre.
|
|
čólek |
-lka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: nar. (človek): Ej ti si pa res pravi cigan ko si na lesni u sloven graco delo pravi čolek si biv js sm ti stal ob strani ko si še u prevalah biv pa ringlšpil ste meli pa u prikolici ste živeli zdaj ko pa si slaven pa me ne poznaš več vidim da ti je dnar stopo u glavo pizda.
|
čolnárjenje |
glagolnik od čolnariti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čolnárstvo |
poklicno prevažanje s čolni:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čólnek |
čolniček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čólnov |
pridevnik od čoln:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čôpek |
manjšalnica od čop:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čópiček |
manjšalnica od čopič; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čopljánje |
glagolnik od čopljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čopotánje |
glagolnik od čopotati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čôrav |
nižje pog., slabš. slep, brljav:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čórten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Nataša je skupaj z Javedom in še enim domačinom iz kamnov zgradila majhen tempelj, na oltar sta Tomaž in Aleš zavezala svoje kate, ki sta jih dobila na drugih himaljaskih odpravah (gradnja čortena v baznem taboru in obred imenovan pudža je običaj v Nepalu, predvsem Šerpe verujejo, da na goro ne smeš prej, dokler ne opraviš obreda).
|
čŕčkanje |
glagolnik od črčkati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črédenje |
glagolnik od črediti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črédica |
manjšalnica od čreda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čredílen |
agr., v zvezi čredilno pašništvo paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čredínka |
agr. ograjen del na pašniku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čredínski |
pridevnik od čredinka:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čredínstvo |
agr. paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čréditi |
agr. pasti živino s stalnim menjavanjem mesta na pašniku:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črén |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
črepáha |
zool., navadno v zvezi velikanska črepaha največja morska želva, Chelonia mydas; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črepínjast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: ... Glasbilo in škržata / vetrovi cvetni, injasti / postavijo med tuja vrata, / skeletni in črepinjasti. ...
|
črepínjica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: ... po vsakršnih skoznih prehodih poti so na vse strani / kdo se bo od potomcev spomnil / davne sledi od kod in kdaj / ko umneže črepinjice razveselile bodo v zvezdnem prahu
|
črepínjski |
zgod., v zvezi črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čreslovínski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Korenika srčne moči (tormentilla) je tipična čreslovinska (tanoidna) droga, ki vsebuje adsorbtivno vezano čreslovino.
| | | | | | | | | | | | | | | |
41.786 41.886 41.986 42.086 42.186 42.286 42.386 42.486 42.586 42.686 
