|
dotlévati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dotrepetávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
doumévati |
približevati se popolnemu, dokončnemu razumevanju, spoznanju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doúmljati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
doumnévati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dousposabljati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po drugi strani analize kažejo na povečanje števila ur naravoslovja, ki ga lahko ob opravljenem izpopolnjevanju poučujejo med drugim tudi učitelji biologije, na povečan obseg ur zemljepisa in zgodovine, ki ga bodo v večjem deležu lahko pokrili presežki pri spoznavanju družbe, letno povečan obseg ur tujih jezikov (tudi na račun zgodnjega poučevanja tujih jezikov na razredni stopnji), za kar se učitelji razrednega pouka že dousposabljajo.
|
|
dovájati |
povzročati prehajanje, zlasti plina ali tekočine k čemu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovárkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dovážati |
vozeč spravljati kaj na določen kraj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovaževáti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dovezováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
dovlačeváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dovoléti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dovóljati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dovoljeváti |
dajati dovoljenje, pristanek za kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovrgévati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dovŕšen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... mečajo se tudi glagolske kategorije: vidski pari (dovršna in nedovršna oblika glagola): oblačem (oblečem se/oblačim se + neuporaba proste pripone --- se, si); Zjutraj sem zbudil in umival. Potem oblačim in jem zajtrk.
|
|
dovrševáti |
približevati se koncu dela; dokončevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovtipáriti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dovtipkáriti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dovtípkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dovtipkováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dovtipováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dovzémati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dozávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dozdévati se |
nav. 3. os., raba peša, z dajalnikom zdeti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozidávati |
dodatno, zraven zidati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozidováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dozírati |
določiti, natančno odmeriti količino česa, navadno zdravila:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozívati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
doznačeváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
doznávati |
star. zaznavati, čutiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozorévati |
1. z rastjo, zorenjem prihajati do zrelosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozorováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dozvánjati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dozvenévati |
približevati se koncu zvenenja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozvoljeváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
doživévati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dožívljati |
1. v življenju prihajati do česa, biti {večkrat} deležen česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
draboléti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dráčiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dragocéniti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dragomíliti se |
-im se; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
dragováti |
zastar. ljubkovati, božati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dráhati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drájnati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drájsati |
pog., slabš. drgniti, guliti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drájvati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Ko odbije pol enajstih na šolskem dvorišču drajvajo kari proti gostinskim uslugam.
|
drákslati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dramatizírati |
1. predelati, spremeniti prozno ali pesniško delo v dramsko:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramaturgováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dramíti |
1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno; buditi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drámpati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
drápati |
1. star. praskati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drapírati |
nabrati v gube, nagubati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drápiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drásati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drástiti |
knjiž. dražiti, razvnemati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dratírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drážati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drážbati |
s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na dražbi; dražiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražíti |
1. zviševati ceno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražíti |
1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražíti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najprej so tu nakupi učbenikov in študijske literature, ki se praviloma dražijo s stopnjo študija, knjižnice pa s slabim knjižnim fondom ne omogočajo izposoje literature vsem dijakom in študentom.
|
|
drážiti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izvaja se 13 osnovnih tipov testiranja: testiranje snovi, ki dražijo oči, snovi, ki dražijo kožo, koliko snov penetrira v kožo, koliko draži kožo, fototoksičnost in fotosenzibilnost, mutiranje, akutna in kronična toksičnost, kancerogenost, vpliv na reprodukcijo, vpliv na prirojene hibe, ter testiranje končne učinkovitosti izdelkov.
|
|
drážkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drbezováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dŕcati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drčáti |
1. hitro se premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drdráti |
1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drégati |
1. s koncem česa narahlo suvati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drekáti |
vulg. prostaško, grdo govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drémati |
1. biti v stanju med budnostjo in spanjem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dremávhati |
ekspr. zadovoljno dremati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dremčkati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dremljati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drémsati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dremúckati |
ekspr. lahno dremati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dremúhati |
ekspr. dremati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drenažirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Druga zaščitena naravna vrednota - trstičje v Zg. Gaberniku - je prenehala fizično obstajati, saj je lastnik zemljišče drenažiral, preoral in ga uporablja kot njivo, kjer ima nasajeno koruzo.
|
|
drenážiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dréncati |
ekspr. nemirno se prestopati, mendrati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drencljáti |
ekspr., redko drncati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dréngati se |
-am se; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drenírati |
1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drénjati se |
pog. stati ali s težavo se premikati v množici ljudi; gnesti se, prerivati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drêpati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drepljáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dreselíti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dresírati |
vaditi, uriti živali v določeni spretnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drestíti se |
-ím se; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dréšiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dréti |
1. silovito in hitro teči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dréti |
1. odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dréti se |
ekspr. oglašati se z močnim, neprijetnim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dreváriti |
zastar. drvariti; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevenéti |
postajati negiben, tog:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dreveníti |
povzročati negibnost, togost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevíti |
1. star. poditi, goniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drézati |
1. s koncem česa narahlo suvati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 
