|
nagrínjati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
nagrísti |
1. z grizenjem načeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagríviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
nagríz |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nagrizajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nagrízati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nagrizávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
nagrizávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
nagrízek |
-zka; m, vir: B; povezave:
|
|
nagrízenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nagrízenost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nagrízniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
|
|
nagrizováti |
1. z grizenjem načenjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagrjeváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
nagŕlica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
nágrlin |
nar. nagelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagrlína |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nagrmádenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
nagrmáditi |
z grmadenjem spraviti skupaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagrméti |
ekspr. zelo glasno, hrupno priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagrníti |
nar. nagrebsti, nasuti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagrôbek |
-bka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nagróben |
ki je na grobu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagróbje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nagróbnica |
1. knjiž. žalostinka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagróbničar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
nagróbnik |
1. spomenik na grobu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagróbniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
nagrohotáti se |
-ám se in -óčem se; dov., vir: B; povezave:
|
|
nagromadítev |
-tve; ž, vir: B; povezave:
|
|
nagromáditi |
zastar. nagrmaditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagromájanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
nagrozíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nagrúčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
nagrúščiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
nagúba |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nagubánčati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
nagubánčenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
nagubánčiti |
narediti gube, zlasti na koži:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagubanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nagúbanost |
značilnost nagubanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagubátev |
-tve; ž, vir: B; povezave:
|
|
nagúbati |
narediti gube:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagubáva |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
nagubávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nagubávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
nagúbčati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
nagúbek |
-bka; m, vir: B; povezave:
|
|
nagúbiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nagúbkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
nagúbljati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
nagúbniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
|
|
nagúden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
nagúdnež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
nagúgati |
-am tudi -ljem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nagúliti se |
žarg., šol. naučiti se mehanično, brez razumevanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagúljenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
nagúljenost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nagúncati se |
-am se; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nagúzati se |
-am se; dov., vir: B; povezave:
|
|
nagvántati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nagyjevski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
anagen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po tem obdobju se začne telogena stopnja (obdobje mirovanja traja tri do štiri mesece), ki preide v obdobje rasti - anageno stopnjo.
|
|
anagenéza |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
anagenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Rastna ali anagenska faza traja od 3 do 6 let; v tem obdobju las zraste za dobro tretjino milimetra na dan (centimeter na mesec).
|
|
anagké |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
anaglif |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
anaglif - polreliefno kiparsko ali cizelersko delo
|
|
anaglífen |
-fna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
anagnoresis |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ali lahko te blodnje razumemo kot Henryev anagnoresis, po Aristotelu junakov prepozni in zato tragični prehod iz nevedenja v vedenje, prehod v spoznanje, da je bilo njegovo naprezanje in hlepenje po trdnem kraljestvu zaman?
|
|
anagnorisis |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Svečenica in njena žrtev stojita iz oči v oči, oba ne vedoč, da sta v resnici iskani brat in ljubljena sestra. Od tod samo še filmsko režirani anagnorisis.
|
|
anagnorístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
anagnorízem |
-zma; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
anagnóst |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
anagogé |
ž neskl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
anagógičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
anagogíja |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
anagoški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
anagráf |
adm. register stalnega prebivalstva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
anagráfa |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
anagráfičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
anagráfski |
nanašajoč se na anagraf:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
anagrám |
s prestavitvijo črk nastala nova beseda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
anagramátika |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
anagrámen |
-mna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
anagramíranje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
anagramírati |
-am; dov. in nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
anagramski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
badináge |
-ea; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
bewanágarski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
breznaglásen |
lingv. ki je brez naglasa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
breznaglásnica |
lingv. beseda, ki je brez naglasa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
breznaglásnost |
lingv. značilnost breznaglasne besede; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četrtonagrajen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
devanagari |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hindujščina je drugi najpogostejši jezik, takoj za kitajščino, saj ga govori skoraj 500 milijonov ljudi, razume pa jo še 300 milijonov drugih. Pisana je v pisavi devanagari, besednjak pe večinoma izvira iz sanskrta.
|
|
donaglašen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvema že večkrat prevedenima pesmima je dal novo slovensko obliko: za sonet Resignacija je namesto dotlej upoštevanih ženskih rim uporabil same katalektične jambske trinajsterce z naglašenimi ali donaglašenimi odprtimi končnimi zlogi, nasprotno pa je Negotovost prepesnil dosledno po navodilih izvirnika v enajstercih s samimi ženskimi rimami.
|
|
donaglaševanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njegova metrika se sicer ne ozira neposredno k tem utemeljiteljem strukturalizma, saj je oprta na novejša spoznanja poljske verzološke šole, ki v svojo metodologijo priteguje tudi števne, statistične postopke (M. R. Mayenowa in L. Pszczołowska), na dognanja generativne metrike Morrisa Halleja (o predvidljivi distribuciji maksimalnega naglasa in donaglaševanju metrično šibkih položajev), na dela Miroslava Červenke, Pavla Trosta in Svetozarja Petrovića (ki gredo v smer semantike verznih izrazil, njihove "metametrične funkcije"), upošteva in analizira pa tudi slovensko tradicijo tovrstnih študij (npr. B. Kumerdeja, S. Škrabca, O. Župančiča, K.
Štreklja, A. Žigona, A. Isačenka, T. Orla, A. Ocvirka, F. Zadravca in B. Merharja).
|
|
drúgonagrajèn |
-êna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drúgonagrajênec |
kdor dobi drugo nagrado:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugonagrajenka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dvonaglasen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot tvorjenka je zanimiva podstavno in naglasno: danes ni znan glagol *medmetati, ki bi bil po nastanku glagolska tvorjenka iz proklitične zveze; in hkrati je tvorjenka naglašena na obrazilu, ki je dolgo in široko (medmet), za razliko z drugimi proklitičnimi »sestavljenkami«, ki so naglašene vselej na podstavi, oz. v primerjavi s pravimi sestavljenkami, ki so navadno dvonaglasne in je pri takih predpona med- kratko naglašena.
|
1 36 136 236 336 436 536 636 736 836 
