|
diferencijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na vprašanji, čemu diferenciacija in katera so načela diferencijskih oblik, Strmčnik (1993: 14- 28) odgovarja na podlagi upoštevanja različnosti učnih in drugih razlik med učenci ter izhodišč demokratične in humane šole.
|
|
diktátor |
kdor ima neomejeno politično oblast, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
diktátorstvo |
redko politična ureditev, v kateri ima neomejeno oblast razred ali posameznik, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve; diktatura:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diktatúra |
1. politična ureditev, v kateri ima neomejeno oblast razred ali posameznik, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dovoljujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V nasprotju z večino Afričanov živijo v demokratični ureditvi že od leta 1976, dovoljujoč vsakomur, da kandidira, voli in je izvoljen.
|
|
drugačemiselnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
|
|
drugačnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če kdo ni po njihovem demokratičnem, strpnem in drugačnostnem ter enakopravnostnem okusu, bi ga kar odžagali, ali pa poslali v Družino, Mag oziroma Rimskega katolika (Mahničevega).
|
|
dvocepen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Socialdemokrati so zgodovinsko prebili dvocepno naravo slovenskega političnega prostora; vanj so pripeljali do tedaj odrinjene delavce, kmete, ženske in levo usmerjeno inteligenco.
|
|
konservativízem |
1. ekonomska in politična miselnost, nastala v obdobju meščansko-demokratičnih revolucij, ki teži po ohranitvi stare družbene ureditve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
likvidátorstvo |
polit. smer v ruski socialnodemokratski stranki po letu 1905, ki se je zaradi carističnega terorja zavzemala za razpust stranke:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
márka |
1. denarna enota Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Finske:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
menjševík |
v začetku 20. stoletja pripadnik desnega krila Ruske socialnodemokratske delavske stranke ali član Ruske socialnodemokratske delavske stranke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
menjševízem |
v začetku 20. stoletja nerevolucionarna smer v Ruski socialnodemokratski delavski stranki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadmoker |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
parlamènt |
1. v meščanskodemokratičnih državah zakonodajno, politično predstavniško telo enega ali dveh domov, sestavljeno iz predstavnikov političnih strank:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
parlamentárec |
1. publ., v meščanskodemokratičnih državah član parlamenta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólmóker |
-môkra -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pôtnomóker |
-môkra -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
rôsomóker |
-môkra -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
sócij |
zastar. socialni demokrat:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sodrúg |
1. nekdaj naslov za sočlana socialnodemokratske in komunistične stranke, organizacije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spártakovec |
med prvo svetovno vojno pristaš levega revolucionarnega krila nemške socialnodemokratske stranke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
suhomoker |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zamóker |
-môkra -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
1 101 201