|
transmitírati |
-am; dov. in nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
transmitívnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
trípalmitín |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
tŕmiti |
redko trmoglaviti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udómiti se |
dobiti, narediti si dom, bivališče:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujágmiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
ujármiti |
knjiž. vpreči v jarem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ulomíti |
star. 1. odlomiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umíti |
1. očistiti telo, del telesa navadno z vodo in milom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upitomíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
|
upogúmiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
urazúmiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
usamíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
ustremíti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
ustŕmiti se |
knjiž. postati {bolj} strm:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustrómiti se |
star. 1. postati {bolj} strm:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utŕmiti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
uzímiti |
agr. narediti, da pride kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úzmiti |
-em; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vcímiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
vglúmiti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
|
|
vlomíti |
s silo, na neustrezen način odpreti kaj zaklenjenega, zapahnjenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vomitív |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vomitivno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vratolómiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vremíti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vstrómiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
vstrúmiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
vzdramíti |
1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno; zbuditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzdumíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
|
vzdvómiti |
knjiž. zdvomiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zabistroúmiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
zacímiti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zadímiti |
narediti, da je kje polno dima:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadvómiti |
knjiž. podvomiti, zdvomiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaglúmiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zahečímiti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zakŕmiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zalomíti |
1. z lomljenjem delno ločiti navadno bolj oddaljeni del česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamamíti |
knjiž. 1. vzbuditi pri kom močno željo, poželenje po čem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamíti |
-míjem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zamitizírati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zamúmiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
zanémiti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zaplámiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zasémiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
zasrámiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zasúmiti |
brez {potrjenega} dokaza pomisliti, da je kdo ali kaj lahko v zvezi s čim slabim, nedovoljenim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕmiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
zazímiti |
agr. narediti, da pride kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznámiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zbrodolómiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
zdramíti |
1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno; zbuditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdvómiti |
imeti, izraziti dvom, dvome:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zémiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zímiti |
knjiž. preživljati zimo; prezimovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zimíti |
knjiž. shranjevati čez zimo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zjágmiti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zlomíti |
1. s silo, pritiskom narediti iz česa trdega nepravilne dele:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmamíti |
ekspr. 1. s čim želenim, vabljivim spraviti koga kam, kamor sicer ne bi šel:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmiti |
dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
známiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
adjustírati |
opremiti z vsem potrebnim, pripraviti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aerogen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Virus se izloča z blatom okuženih oseb in s prenaša preko ne dovolj dobro umitih rok (fekalno oralni način prenosa), ob bruhanju pa pride do masovnega izločanja virusa v zrak in do hitrega širjenja v kolektivih zaradi vdihavanja virusnih delcev (aerogena pot prenosa).
|
|
amfotericin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vitrektomija pars plana v kombinaciji z intravitrealnim vnosom amfotericina B ob peroralnem jemanju flukonazola je učinkovito zdravljenje endogenega glivičnega endoftalmitisa v izbranih primerih.
|
|
anamit |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
androginizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Takšen globinski eksperiment na meji med resničnostjo in fikcijo, ki se zažirata druga v drugo, bi dopuščal ugotovitev, da se sleherni, ne le že kar običajno operni larpurlartizem na neki skrajni meji preveša v grozljivo pervertiranost avtorefleksije, ki usodno sega k arhetipskim koreninam mitičnega androginizma (starogrško kiparstvo na svojih vrhuncih skorajda "ne razlikuje" več spolov).
|
|
anestezírati |
med. narediti, dati anestezijo; omamiti, omrtvičiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
animízem |
verovanje primitivnih ljudstev, da je v vseh stvareh duh, duša; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
antiarabizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Multikulturnost v ZDA je larifari, morda navzven vidna drugim državam, notri pa so ksenofobija, rasizem vseh vrst - bel, črn, rumen, rjav -, antisemitizem, "antiarabizem" in podobno trdo zasidrani v mišljenju in ravnanju povprečnega Američana.
|
|
antijudaizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To ni stvar benevolence, takrat modernega antisemitizma ni bilo, obstajal je krščanski antijudaizem.
|
|
antimuzaističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
No, no, dekleta, kljub očitnim notranjim napetostim ne smemo dopustit, da bi na našem antimuzaističnem mitingu prišlo do razcepa.
|
|
ántisemít |
pristaš antisemitizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
antislovenec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če pa smo zaradi nestrinjanja z jenkiji in židi antisemiti, pa tudi prav. Potem so oni antislovenci. Ali pa antievropejci.
|
|
apomorfen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Apomorfna lastnost (apomorphic character; apomorphes Merkmal) izhaja iz neke lastnosti, ki so jo imeli predniki in je bila primitivnejša. Tako menijo na primer, da so vretenčasto razporejeni cvetni deli apomorfna lastnost, ki izhaja iz primitivnejše spiralne razporeditve. Nasprotje temu je pleizmotropna lastnost, sinapomorfna lastnost.
|
|
araméjščina |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
wiki
Primer: Mel ga je v aramejščini obdržal, ker je hotel "zvesto slediti evangelijem", da pa ne bi preveč izzival in podžigal antisemitizma, ga - de facto po nasvetu nekaterih uglednih rabinov - ni prevedel v podnapise (v angleščino in posledično v druge "žive" jezike).
|
asociiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To so operacije, ki specificirajo ali modificirajo parametre asociirane s primitivi modela.
|
|
avtomatizírati |
1. uvesti avtomate, opremiti z avtomati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
barbárstvo |
neomikanost, primitivnost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
barolo |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V zadnjem desetletju se stvari hitro spreminjajo in danes vina, pridelana iz primitiva, trkajo na vrata kluba elitnih italijanskih rdečih vin, kjer so doslej vladala predvsem vina, pridelana iz sort nebbiolo (barolo in barbaresco) in sangiovese (chianti, brunello di Montalcino, vino nobile di Montepulciano).
|
|
blefer |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bleferji so efektna alegorija kulture konzumiranja, kulture obročnega odplačevanja, kulture nakupovalnih centrov in kulture sodobnih kupcev, ki mislijo, da so pametnejši od kapitalizma, toda Rogerju Nygardu, ki je pred leti blestel z dokumentarcem o "trekijih" (Trekkies), smešnih fanih serije Zvezdne steze, žal ni dovolj, da imitira Davida Mameta (Glengarry Glen Ross), ampak hoče biti tudi Tarantino.
|
|
bodžpurščina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naslov zavaja, šele spremno besedilo locira že itak prostrano območje, kjer ob različnih družinskih priložnostih, slavjih, porokah v bodžpurščini in mitilščini prepevajo ženski zbori ali pa ponekod v mestih polprofesionalne pevke.
|
|
botulinizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moralna sprevrženost kapitalizma ........... Kje sem to že slišal...... Brrrr...... V nasprotju s čem???? Moralno čistostjo .............. marksizma, socializma, komunizma, fevdalizma, botulinizma, šenflorjanizma, kibernetike, ....
|
|
celofaniran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ne le desni, "nacionalistični" črnski liderji a la Louis Farrakhan in Khalid Muhammad, ampak tudi levi črnski liderji - a la prečastita Al Sharpton in Jesse Jackson - namreč slovijo po svojem bodisi direktnem ali pa celofaniranem antisemitizmu.
|
|
cevozóbec |
zool. afriški sesalec s cevastim rilcem, ki se hrani s termiti, Orycteropus; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debelogumen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker sva z Maretom v Dolomitih že kolesarila, sva vedela da ne bo šale, ker so lokalni debelogumni kolesarji zelo "gajstni", in če pravijo da je nekaj težko, potem to tudi je.
|
|
dedicírati |
knjiž. opremiti s posvetilom; posvetiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
demonologíja |
verovanje primitivnih ljudstev v demone:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
denevtralizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če poskušam diferencialno diagnostično opredeliti motnjo, bi lahko rekel, da se je motnja pri pacientki pojavila v obliki Ego regresije in ne po fazah psihoseksualnega razvoja - do stopnje dediferenciacije in zlivanja ter denevtralizacije gonskih teženj libida in agresije v smislu uravnavanja tesnobe separacijske narave in ne kastracijske, ojdipske, čeravno je tudi to prisotno, toda parcialno in diadno, torej v primitivnejši obliki.
|
|
dereističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tudi ko bi kdo prtipisoval Brvarju v njegovem omenjenem referatu primitivno mnenje, bi nahajal kvečjemu dereistično razsmerjeno mišljenje, ki običajno ne pride do kakšnega logičnega sklepa - podobno avtor ne sklepa logično potem, ko ga je očitno zapustil spomin.
|
|
dímljenje |
glagolnik od dimiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolóčen |
podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doumevajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bo že držalo, da ti je redno delo na račun davkoplačevalcev gobezdanje neumnosti po internetu, pisun zavaljeni, nevrotični od staršev zapuščeni, nevzgojeni, samohvalisavi, lažnivi, telebanski in talibanski, z biblijo obnoreli, z za drugimi nicki skrivajoči se, možgansko zaostali, nikoli doumevajoči, od zadaj poflodrani in od spredaj od psa pofafani(sorry Fifi), od dreka umazani, nikoli umiti ...
|
|
drámljenje |
glagolnik od dramiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvojíti |
zastar. dvomiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dvómljenje |
glagolnik od dvomiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etiketírati |
opremiti z etiketo:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fétiš |
1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih predmet, ki ima nadnaravno moč in se časti po božje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fetišízem |
1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih vera v fetiše in njihovo čaščenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glosírati |
1. opremiti z glosami, opombami:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
1 48 148 248 348 448 
