|
dváinpétdeset |
-ih; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Predstavljenih je dvainpetdeset portretov iz celotnega ustvarjalnega opusa Jožefa Tominca, pet kašmirskih šalov, ki so bili priljubljen modni dodatek ženske garderobe v prvi polovici 19. stoletja in štirje umetnoobrtni predmeti, kakršne najdemo na Tominčevih slikah.
|
dvainpetdesetkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ni lahko ocenjevati življenjskega standarda na osnovi kupne moči, vendar vemo, da je bilo mogoče srednje skromno živeti z 20.000 sesterci letno, to je približno ustrezalo višini plače centurja in dohodku od kapitala kakih 400.000 sestercev, kar je bila najmanjša premoženjska raven za člana viteškega stanu. Da je človek lahko postal senator, je moral imeti najmanj dvainpetdesetkrat toliko.
|
|
dvatisočkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V preteklih šestih letih so se potapljači v okviru te akcije, ki jo organizirata podjetje Virgo.com in potapljaški klub Norik Sub iz Ljubljane, potopili ze več kot dvatisočkrat, pri tem pa iz morja prinesli dobrih 110 ton smeti.
|
|
dvojezično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če hočeš imeti samo italijansko, imaš italijansko, če hočeš dvojezično, imaš dvojezično ...
|
|
dvómiti |
1. imeti, izražati dvom, dvome:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dvópóljen |
agr., navadno v zvezi dvopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na polovico določene površine ena, na drugo pa druga kmetijska rastlina in se vsako leto izmenjujeta; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvopoložajen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odložišča: zaprt, zaklenljiv, osvetljen in ohlajen predal pred sovoznikom; koš za smeti na sredinski konzoli; zaprt in ohlajen predal med prednjima sedežema (hkrati dvopoložajna opora za roke); držalo za pijačo med sedežema; odprti predali v stranskih vratih; žepa na hrbtiščih prednjih sedežev.
|
|
dvoúmen |
ki se da razumeti na dva ali več načinov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspánder |
šport. priprava iz raztegljivih vzmeti ali gumenih trakov, vpetih med dvema ročajema, za krepitev mišic zlasti na rokah; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emfitévza |
zgod. razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; dedni zakup; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enáčiti |
imeti, šteti za enako:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênopóljen |
agr., navadno v zvezi enopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na isto površino vedno ista kmetijska rastlina; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênosmíseln |
ki se da razumeti na en način:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enoúmen |
ki se da razumeti samo na en način:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eozín |
kem. rdeča organska snov za barvanje živil in kozmetičnih sredstev; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fárma |
1. navadno s prilastkom veliko specializirano kmetijsko družbeno posestvo za gojenje določene vrste živali:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fiziokratízem |
političnoekonomski nauk 18. stoletja, ki trdi, da temelji blaginja države na kmetijstvu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flírtati |
imeti površen, neresen ljubezenski odnos, ljubimkati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
florírati |
knjiž. imeti izreden uspeh:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fobíja |
psiht. bolezenski strah pred določenimi bitji, predmeti ali položaji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fréta |
nar. vzhodno majhna kmetija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frétar |
nar. vzhodno lastnik majhne kmetije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gagát |
petr. črn, bleščeč premog, iz katerega se izdelujejo okrasni predmeti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galanteríja |
1. drobni predmeti, navadno za osebno potrošnjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
garažírati |
shranjevati, imeti vozilo v garaži:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glasíti se |
knjiž. 1. zlasti pri napovedovanju imeti naslednjo vsebino, biti tak:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gnézditi |
delati, imeti gnezdo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
godováti |
imeti, praznovati god:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gospodováti |
1. imeti, izvajati oblast:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
granatomet |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
grenéti |
nav. 3. os. imeti nekoliko grenek okus:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grmênje |
glagolnik od grmeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gučáti |
nar. zahodno hrumeti, bučati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
halucinírati |
psiht. imeti, doživljati halucinacije:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hlápec |
1. stalno najet moški na kmetiji za pomoč pri kmečkih delih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hlepéti |
čutiti, imeti strastno željo, pohlep po čem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hraníti |
1. imeti kaj spravljeno za kasnejšo uporabo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrepenéti |
čutiti, imeti močno željo po čem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hromênje |
glagolnik od hrometi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hromítev |
glagolnik od hromiti ali hrometi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrumênje |
glagolnik od hrumeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrupéti |
knjiž. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; hrumeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
identificírati |
1. imeti, šteti za identično; istovetiti, enačiti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
insígnije |
predmeti kot znamenja oblasti, časti in dostojanstva:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
interesírati |
navadno s smiselnim osebkom v tožilniku imeti, kazati zanimanje, nagnjenje za kaj, zanimati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inventár |
1. premični predmeti, oprema, ki se uporablja pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ístiti |
knjiž. imeti, šteti za isto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izhrúti se |
knjiž. izhrumeti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izprebistríti se |
med. imeti izprebistrek:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpustíti |
1. prenehati imeti kaj z rokami oprijeto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
jálov |
1. ki ne more imeti potomcev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kániti |
knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
kantína |
majhna trgovina s pijačo, prigrizki, drobnimi predmeti, zlasti v tovarni, vojašnici:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kapírati |
nižje pog. razumeti, dojeti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kasnéti |
knjiž. imeti zamudo, biti pozen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kasníti |
knjiž. imeti zamudo, biti pozen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kesáti se |
imeti, čutiti kesanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kmetováti |
imeti zemljo in jo obdelovati ter se s tem preživljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
kolhóz |
v Sovjetski zvezi kmetijska proizvajalna organizacija združenih privatnih posestev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
komfórt |
nav. ekspr. oprema, predmeti, ki omogočajo udobno bivanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
komunikatíven |
1. ki se da razumeti, dojeti; razumljiv, dojemljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konkretizírati |
narediti, povzročiti, da postane kaj zaznavno s čuti; uresničiti, opredmetiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kopéti |
nar. zaradi kvarjenja dobivati, imeti vonj in okus po plesnivem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koprnéti |
1. nav. ekspr. čutiti, imeti zelo močno željo po čem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kráma |
1. nav. ekspr. malo vredni, odvečni, navadno pohištveni predmeti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ksilén |
kem. benzen z dvema metilnima skupinama; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lastíti si |
imeti, šteti kaj za svoje, zlasti neupravičeno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
latifúndij |
pri starih Rimljanih zelo veliko kmetijsko posestvo, ki ga obdelujejo sužnji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
latifúndija |
pri starih Rimljanih zelo veliko kmetijsko posestvo, ki ga obdelujejo sužnji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lepotíčje |
knjiž. 1. okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lepotína |
nav. mn., star. okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lítina |
metal. kovina, iz katere se ulivajo predmeti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ljubímkati |
1. izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
málokméčki |
nanašajoč se na male kmete ali male kmetije:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mándrija |
nar. primorsko kmetija z gospodarskimi poslopji, obdana z zidom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
masáža |
mehanično delovanje na telo ali del telesa iz zdravilnih, kozmetičnih razlogov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
masírati |
mehanično delovati na telo ali del telesa iz zdravilnih, kozmetičnih razlogov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
materiálije |
knjiž. predmeti, izdelki in snovi, ki se uporabljajo pri kakem delu ali izdelavi česa:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mazílo |
1. sredstvo za mazanje, zlasti v zdravstvene, kozmetične namene:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mejášiti |
knjiž., redko imeti s kom isto, skupno mejo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mejíti |
1. imeti isto, skupno mejo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
memét |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
meníti |
1. knjiž., z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
méten |
redko metin:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
métje |
glagolnik od meti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
metje |
m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
métov |
redko metin:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
míkroprocésor |
elektr. mikrovezje na enem čipu, ki obsega vse logične in aritmetične funkcije procesorja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
mižáti |
imeti zaprte oči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
molíti |
1. imeti, ohranjati kaj v položaju, da seže bolj daleč kot sosednje stvari:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
muzeálije |
knjiž. predmeti, ki se hranijo v muzeju; muzejski predmeti:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadoméščati |
1. začasno imeti položaj, funkcijo; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadvladováti |
imeti vodilen, gospodujoč položaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nahájati |
publ. imeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nakít |
okrasni predmeti za nošenje na telesu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
292 392 492 592 692 792 892 992 1.092 1.192 
