|
dáven |
1. časovno zelo odmaknjen {v preteklost}:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
davnína |
daljna preteklost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dávnodáven |
knjiž., ekspr. časovno zelo odmaknjen {v preteklost}:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dávnost |
pesn. daljna preteklost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deacetilaza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hitinolitične encime proučevanih klostridijev so večinsko predstavljale ekstracelularne eksohitinaze, N-acetilglukozaminidaze, hitinske deacetilaze in hitozanaze.
|
|
debelolíčnost |
debelost lic:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dekongestiven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sistemska in lokalna dekongestivna zdravila ter kortikosteroidi zmanjšajo nabreklost nosne sluznice in izboljšajo prehodnost nosu.
|
|
dekonstrukcija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vabimo vas, da si bolj poglobljen razmislek o liku in delu benda preberete v uvodu v RŠevo Tolpo bumov Luketa Zagoričnika: "Manični vražiček konstruktivnih dekonstrukcij v formah opozicionalnega rocka, svobodnjaškega jazza, improvizacije, metala različnih predznakov in punk rocka Weasel Walter je v odgovor napuhu glasbene industrije, ki se danes važi in kiti s formami preteklosti, kot je no wave in post karkoliže diskoidnim kitarskim poskočnicam reinkarniral zvok in trio formacijo iz njegovih najbolj hrupnih kitarskih stvaritev devetdesetih in ponudil ploščo (The Void op.ur.), ki bo razklala vaše možgane in pretresla notranje organe do te mere, da boste kitarsko
plesno mezgo zadnjih nekaj let hitro izsrali v pozabo ..."
|
|
dendrometrijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Rezultati teh meritev, terenskih ogledov, dendrometrijske analize in analize aerofotoposnetkov kažejo močan antropozoogeni vpliv v preteklosti.
|
|
denormalizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če se boš dizajniranja baze lotil "po pravilih" (normalizacija do onemoglosti (maximuma), potem pa denormalizacija, zgolj in samo glede na nujne potrebe), potem se ti skoraj ne bi smelo zgoditi da bi se ti en podatek (v pomenskem smislu) pojavil v dveh različnih tabelah...
|
|
dezmuramilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Terapevtski potencial novih dezmuramilnih analogov MDP smo ocenjevali z vidika delovanja na dozorevanje imunskega sistema, okvar, nastalih po jemanju zdravil, pri imunski oslabelosti zaradi tumorjev ter njihov vpliv na brstenje celic kostnega mozga in na infekcijske bolezni.
|
|
diabolija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hiša se kaže v svoji diaboliji nepomirljivega konflikta med svetlobo in temo, med silami zla in silami dobrega, med navidezno lepim in stisko, tesnobo, žalostjo, popolno osamelostjo človeka.
|
|
dialilsulfid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Raziskovalci so ugotovili, da dve lipidotopni učinkovini iz česna, dialilsulfid in dialildisulfid, aplicirani topikalno zaščitita miši pred s kancerogeni induciranimi kožnimi tumorji in povečata stopnjo preživelosti.
|
|
dialogika |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Svojo celostnost lahko v centru Karnion dosegate na tri načine, preko treh različnih programov, odvisno od vaše osebnostne naravnanosti: tuji jeziki po sistemu super učenja, dialogika - jezik odgovornosti in štiri letni specialistični študij psihodinamike.
|
|
didaktičnoteoretičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Roman Zorana Hočevarja Šolen z Brega sem izbrala ob upoštevanju osebnostnih značilnosti dijakov (starostna stopnja, intelektualne zmožnosti, literarno in jezikovno predznanje, čustvena zrelost), recepcijskih zahtev dijakov in učiteljev (besedilo naj bo zanimivo, aktualno, ne preobsežno), sodobnih didaktičnoteoretičnih spoznanj (roman omogoča ustrezno in zanimivo šolsko interpretacijo), vzgojnih (kulturni, jezikovni, osebnostnorazvojni vidiki) ter izobraževalnih (B. Krakar Vogel, 1992: 42-89) dejavnikov.
|
|
dietilkarbamazin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lajšanje groteskne nadloge elefantiaze - oteklosti, ki ponavadi prizadene modnik ali noge in je posledica okužbe z zajedalcem Wuchereria bancrofti - je življenjsko delo Geruse Dreyer, dr. med. Dr. Dreyerjeva, ki dela v Centro de Pesquisas Aggeu Magalhaes-Fiocruz v brazilskem Recifeju, je revolucionarno spremenila zdravljenje filarioze, potem ko je z ultrazvokom dokazala, da dietilkarbamazin uniči zajedalca (Am J Trop Med Hyg. 1994;50: 753-757).
|
|
dihogamen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dihogamen (dichogamous; dichogam) je pojem, s katerim označujemo spolno dozorelost hermafroditov, za katero je značilno, da moški in ženski spolni organi dozorijo v različnem času.
|
|
diplegija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri spastični obliki lahko otrdelost mišičja prizadene obe roki in nogi (kvadriplegija), lahko v glavnem nogi (diplegija) ali eno roko in nogo na isti strani (hemiplegija).
|
|
disciplinarnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za gimnazijo je značilen globalen, celosten pristop v izobraževanju, ki temelji na kompleksnosti sveta, soodvisnosti in sintezi vednosti z različnih področij ter razvijanju disciplinarnosti kot pogoja za interdisciplinarno in transdisciplinarno razumevanje sveta.
|
|
diverziteta |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tropska klima, dolga izolacija od ostale Azije in diverziteta habitatov, so v preteklosti oblikovali osupljivo bogastvo ptic.
|
|
donosíti |
nositi plod v telesu do popolne zrelosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doprojektiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V preteklosti se je že obnavljalo podobne objekte z dobrim nadzorom in ob pomoči strokovne komisije, vendar je tudi ta komisija potrjevala dodatna dela, doprojektiranje ipd.
|
|
dospétek |
ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica dospelost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozoréti |
1. z rastjo, zorenjem priti do zrelosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozorévati |
1. z rastjo, zorenjem prihajati do zrelosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenolastninski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družbenolastninska vizija upravljanja družbe je stvar preteklosti, morda tudi prihodnosti, nikakor pa ne sedanjosti.
|
|
družinskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za nas so pomembni don Boskovi principi celostne skrbi za mlade, družinskost in preventiva.
|
|
duhica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moja partnerica je duhica [:o)], sam sexat ne morva, kar me počas že tako žalosti, da jo bom pomoje kar na nogo dal (sam me skrbi, če se mi bo maščevala).
|
|
duševnobolan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nenadoma se pred vami, velespoštovani bralec, nadvse milostljiva gospa bralka, ne pojavi (uveljavi) nič manj pomembnega, kot duševnobolni krojač-bahač Gumikil (morda Sumigol?; zgodovinarji - jezikoslovci pogumno na plan!)!
|
|
dvolično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar prikrito, zahrbtno, hinavsko, dvolično v dvojnem smislu: javno in načelno delajo za Evropo in humanistična načela, dejansko pa za svoje nacionalne interese, ki v spremenjenih razmerah niti niso več to, ampak so nekakšni fantomi takih interesov iz preteklosti, geopolitični fosili.
|
|
dvoslika |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri dveh tretjinah bolnikov se bolezen začne s ptozo vek in dvoslikami, pri eni šestini se kaže sprva kot prizadetost bulbarnega mišičja, pri 10% pa kot oslabelost udov.
|
|
elégičen |
ki vzbuja otožnost, žalost; otožen, žalosten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elegíja |
pesem otožne, žalostne vsebine, žalostinka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fosíl |
pal. okamneli živalski ali rastlinski ostanek iz geološke preteklosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gánjenost |
čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti, veselja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glaciologíja |
veda o delovanju ledenikov v sedanjosti in v geološki preteklosti; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gnáda |
1. zastar. milost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gorjé |
1. veliko trpljenje, žalost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gózdnatost |
poraslost z gozdom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grenkúlja |
nar. zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih; božja milost; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grížavost |
obolelost za grižo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
impetuóznost |
knjiž., redko naglost, silovitost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
infantilízem |
1. knjiž. otročjost, nezrelost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
infantílnost |
1. knjiž. otročjost, nezrelost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izmózganost |
ekspr. izčrpanost, oslabelost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpítost |
ekspr. izčrpanost, oslabelost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izročílo |
kar se je iz preteklosti ohranilo, zlasti na področju duhovne kulture:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jád |
1. star. žalost, trpljenje, bolečina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
járkost |
star. velika svetlost, blesk:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jók |
1. izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti, ali telesne bolečine s solzami in glasovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jókati |
1. izražati veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
joviálnost |
knjiž., redko dobrodušnost, hrupna veselost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kaheksíja |
med. izčrpanost, oslabelost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
katalepsíja |
mišična otrdelost kot psihomotorno bolezensko znamenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kislogléd |
knjiž. čemeren, žalosten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klimaktêrij |
med. doba med zrelostjo in starostjo, zlasti pri ženskah, mena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
knockdown |
šport. stanje pri boksu, ko sodnik zaradi oslabelosti enega od igralcev prekine dvoboj za največ deset sekund:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konkávnost |
vbočenost, vboklost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konvéksnost |
izbočenost, izboklost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
krajína |
1. knjiž. manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost; pokrajina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
kúkaven |
zastar. beden, žalosten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lákmus |
kem. organsko barvilo za določanje kislosti in bazičnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
letargíja |
knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
málopréj |
izraža majhno časovno odmaknjenost {v preteklosti}:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marázem |
med. huda splošna telesna oslabelost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
medlôba |
redko medlost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mladíca |
1. biol. mlada žival ženskega spola pred spolno dozorelostjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mnóžičnost |
lastnost, značilost množičnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
modríkavost |
med. posinjelost kože zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi; cianoza:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mračnogléd |
ki mračno, žalostno gleda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mravljínčast |
v katerem se čuti otrplost in rahlo zbadanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mravljínčiti |
1. brezoseb. čutiti otrplost in rahlo zbadanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mrtvíca |
1. knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mrtvíčnost |
1. knjiž. duševna otopelost, ravnodušnost, nedejavnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mrtvoúdnost |
star. ohromelost, hromost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
muzeálnost |
knjiž. starinskost, zastarelost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadlóžnost |
star. onemoglost, slabost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagróbnica |
1. knjiž. žalostinka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nárek |
etn. 1. obredna pesem, ki slavi umrlega in izraža žalost ob njegovi smrti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
narékati |
etn. izražati žalost za umrlim z obredno pesmijo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
narícati |
etn. izražati žalost za umrlim z obredno pesmijo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nècél |
ekspr. ki mu nekoliko manjka do celote, celosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèdáven |
časovno malo odmaknjen {v preteklost}:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nekdánji |
ki je bil v preteklosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nekdánjost |
knjiž. preteklost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nekóč |
izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi v preteklosti ali prihodnosti:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèvesél |
1. ki mu manjka veselosti, dobre volje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
objokáti |
izraziti veliko čustveno prizadetost, žalost zaradi česa, zlasti z besedami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
objokoválka |
knjiž. ženska, ki izraža žalost za umrlim, navadno z obredno pesmijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
objokováti |
izražati veliko čustveno prizadetost, žalost zaradi česa, zlasti z besedami:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obloústka |
nav. mn., zool. živali z okroglim, za sesanje prilagojenim gobcem z velikim številom zob in hrbtno struno, Cyclostomata:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odkàr |
v časovnih odvisnih stavkih za izražanje meje v preteklosti, od katere poteka dejanje nadrednega stavka:; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
okamnína |
pal. okamneli živalski ali rastlinski ostanek iz geološke preteklosti; fosil:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ostalína |
1. kar se ohrani iz preteklosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osúpnjenost |
knjiž. osuplost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otŕplica |
knjiž., redko otrplost, odrevenelost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otŕpnjenost |
redko otrplost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
paleo... |
nanašajoč se na davno preteklost:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
paralíza |
med. stanje popolne negibnosti kot posledica bolezni ali poškodbe, popolna ohromelost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
paréza |
med. stanje delne negibnosti kot posledica bolezni ali poškodbe, delna ohromelost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 45 145 245 345 445 545 645 745 
