ljúdski |
1. nanašajoč se na ljudstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ántiljúdski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
krščanskoljudski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
kvaziljudski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
lážiljúdski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
liberalnoljudski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
medljudski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
nadljudski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
nèljúdski |
ki ni ljudski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
novoljudski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
óbčeljúdski |
publ. ljudski, vseljudski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
poljudski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
pólljúdski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
praljudski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
preljudski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
proljudski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
prostoljúdski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
prótiljúdski |
ki je proti ljudstvu, ljudski oblasti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
protivseljudski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
prvinskoljudski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
psévdoljúdski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
slovenskoljudski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
splôšnoljúdski |
nanašajoč se na vse ljudstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
staroljudski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
vsèljúdski |
nanašajoč se na vse ljudstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ageovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od ljudskih pesmi preko vse bolj in bolj new-ageovske muzike.
|
antikristusov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Obstajajo dejstva: nacizem med 2. svetovno vojno je bil definitivno črn, negativen, antikristusova energija, protivseljudski in kar je še izrazov v različnih 'izmih'.
|
aójd |
knjiž., pri starih Grkih ljudski pesnik in pevec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
avtoetnofobičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Gre za samoomalovaževalne topose slovenskega samorazumevanja, med temi je med Slovenci najvidnejša avtoetnofobičnost, opazne pa so še druge poteze, kot so občutki odtujenosti od odločanjskih vzvodov lastne usode, drobna samozadostnost in kopica pomenskih odtenkov, ki jih prekriva vrsta ljudskih imen, kot so zaplotništvo, vrtičkarstvo, drobnjakarstvo, drobtinčarstvo, slovenska fovšija ipd.
|
bajálec |
1. knjiž. ljudski pripovedovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
bárd |
pri Keltih ljudski pesnik in pevec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
cerkvenozgodovinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V ljudskih, srednjih in višjih šolah se kot učno besedilo ne smejo uporabljati knjige, ki obravnavajo svetopisemska, bogoslovna, cerkvenopravna, cerkvenozgodovinska in verska ali nravna vprašanja, če niso izšle s potrditvijo pristojne cerkvene oblasti ali pa jih je ta vsaj pozneje potrdila.
|
čárdaš |
madžarski ljudski ples v dvočetrtinskem ali štiričetrtinskem taktu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čémer |
etn. širok usnjen pas pri belokranjski ljudski noši:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
číndara |
nar. štajersko ljudski skupinski ples z vijuganjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
črnoutopično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Gre za regionalno-dialektalno obarvano poezijo in prozo, s prvinami ljudskih verovanj, šeg in navad (Renato Quaglia, Marjan Tomšič, Feri Lainšček), nato za razne tipe ženske pisave --- od trše, militantne in črnoutopično parabolizirajoče do mehkejše, minimalistične in rafinirano ironične (Berta Bojetu, Ifigenija Zagoričnik, Irena Zorko-Novak), ne nazadnje za gayevsko erotično liriko, ki se napaja pri vrelcih dekadence (Brane Mozetič).
|
deformirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Srbski in hrvaški pesniki so v določeni meri nadaljevali književno tradicijo, ki je obstajala že pred tem, vendar so zanjo uporabljali novo gradivo (z novim jezikom vred); bili so tudi izpostavljeni deformirajočemu vplivu »troheoidnih« ljudskih metrov (deseterca in osmerca).
|
demonopoliziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čl.22 - enakopravnost kandidiranja za imenovanje ljudskih pooblaščencev in zakonodajalcev (Op.: Utemelji demonopoliziranje starih mehanizmov za ohranitev oblasti, t.j. z dednostjo oz. poreklom)
|
desetár |
1. čin komandirja desetine v Jugoslovanski ljudski armadi ali nosilec tega čina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
dŕmež |
hrvatski ljudski ples v dvočetrtinskem taktu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fandángo |
hiter španski ljudski ples v tričetrtinskem ali šestosminskem taktu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
farandóla |
provansalski ljudski ples v šestosminskem taktu; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gúslar |
pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudski pevec, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na gusle:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
habanêra |
tangu podoben kubanski ljudski ples:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hópak |
ukrajinski ljudski ples v dvočetrtinskem taktu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hóra |
kolu podoben romunski ljudski ples; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kazačòk |
hiter ruski ljudski ples v dvočetrtinskem taktu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kló |
žarg., kratica, prva leta po 1945 krajevni ljudski odbor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kólo |
1. ljudski ples, pri katerem so plesalci drug zraven drugega, navadno v krogu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
lezgínka |
živahen kavkaški ljudski ples:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
mazúrka |
poljski ljudski ples v tričetrtinskem taktu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
mrzulín |
etn. ljudski ples v tričetrtinskem ali triosminskem taktu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pólka |
hiter ljudski ples v dvočetrtinskem taktu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pregáča |
etn. ročno tkan vzorčast predpasnik pri uskoški ljudski noši:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prostonároden |
zastar. ljudski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
rezijánka |
etn. ljudski ples iz Rezije, pri katerem plesalca plešeta z nasprotnih si mest drug mimo drugega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
seguidílla |
muz. hiter španski ljudski ples v tridobnem taktu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
skáld |
srednjeveški nordijski ljudski pesnik in pevec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sklépanec |
etn. kovinski ženski pas zlasti pri gorenjski ljudski noši:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sótiš |
etn. ljudski ples v dvočetrtinskem taktu, pri katerem se udarja z nogami ob tla in ploska; šotiš:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šamarjánka |
etn. ljudski ples v tričetrtinskem ali triosminskem taktu, znan zlasti v Prekmurju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šembíljski |
etn., v zvezi šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šótiš |
etn. ljudski ples v dvočetrtinskem taktu, pri katerem se udarja z nogami ob tla in ploska:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
štájeriš |
ljudski ples v tričetrtinskem taktu, pri katerem se plesalci vrtijo pod dvignjenimi rokami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trepák |
hiter ruski ljudski ples v dvodobnem taktu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vagánt |
1. lit., v srednjem veku potujoči klerik ali študent, ki ustvarja latinske posvetne pesmi po ljudskih napevih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vódnik |
najnižji podoficirski čin v Jugoslovanski ljudski armadi ali nosilec tega čina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
vŕtec |
etn., navadno v zvezi romarski vrtec romarski ljudski ples, pri katerem se sprevod parov pomika v kačastih in polžastih zavojih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|