duovír |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Gaj Spektacij Finit je postavil grobnico zase in za sina Gaja Spektacija Priscijana. Oba sta bila župana (duovira) v Celeji.
dúvati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. srb.: Ma glej, vse se neki napihuje, 'duva', pa nč konkretnega za v roke prjet. Tako v deželici podalpski, kokr cel zahodn svet.
dvajsetstranski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vzporedno s temi dogodki se je pesnik, prevajalec in publicist Gašper Malej intenzivno dopisoval z urednikom Sodobnosti in od njega zahteval pojasnilo, zakaj je v "eno osrednjih nacionalnih kulturnih revij objavil dvajsetstranski intervju, ki vsebuje odkrito diskriminatorne, rasistične in fašistoidne izjave."
|
dvanajstčlenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po eni strani se ne bi dvanajstčlenske plejliste pretežno osebnoizpovednih biserčkov smeli braniti niti bolj sentimentalni izmed metalurgov, po drugi pa bi znal Hybrid Theory par mesecev krasiti častno mesto v zbirki ploščkov kake razvajeno-uporniške smrkljice, ki drugače tripa na razne Shampoo.
|
dvanajstlisten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1744 je izdal dvanajstlistni zemljevid v merilu 1 : 111 000, ki ga je po pomenu prerasel šele Kozlejev zemljevid slovenske dežele, ki je nastal stodvajset let pozneje.
|
dvohod |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker ga družina zavrne, se Derek vrne na Manhattan, a Hanslova priljubljenost je zanj preveč, preprosto je ne prenese, zato ga izzove na manekenski 'dvohod', da bi enkrat za vselej dokazal, kdo je boljši. Iz medsebojne nestrpnosti se med manekenoma nazadnje razvije prijateljstvo in medsebojno spoštovanje.
|
dvonaglasen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot tvorjenka je zanimiva podstavno in naglasno: danes ni znan glagol *medmetati, ki bi bil po nastanku glagolska tvorjenka iz proklitične zveze; in hkrati je tvorjenka naglašena na obrazilu, ki je dolgo in široko (medmet), za razliko z drugimi proklitičnimi »sestavljenkami«, ki so naglašene vselej na podstavi, oz. v primerjavi s pravimi sestavljenkami, ki so navadno dvonaglasne in je pri takih predpona med- kratko naglašena.
|
dvozančen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ima Westinghousov dvozančni tlačnovodni reaktor, ki je doslej obratoval s 632 MWe, po zamenjavi uparjalnikov pa s povečano močjo 676 MWe.
|
écce hómo |
bibl. glej{te}, to je {trpinčeni} človek!; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
elektrorele |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
évo |
pog. izraža opozorilo na to, kar se pojavi, opazi; glej:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
farál |
nar. zahodno svetilka na plin ali petrolej:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ferál |
nar. svetilka na plin ali petrolej:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fílobus |
nar. zahodno trolejbus:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
galeása |
navt., v srednjem veku velika galeja na jadra in vesla; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
galêra |
knjiž. galeja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
galjót |
1. v srednjem veku kaznjenec, obsojen na veslanje na galeji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gastaldíja |
zgod. upravna enota zemljiške posesti v oglejskem patriarhatu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hlód |
1. odžagano, debelejše deblo brez vej:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrustávec |
nav. mn., gastr. jed v obliki debelejših paniranih in ocvrtih svaljkov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ínterglaciál |
geol. vsaka od toplejših dob med dvema poledenitvama, medledena doba:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jubilánt |
kdor ima, praznuje jubilej:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jubilántka |
ženska, ki ima, praznuje jubilej:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jubiláren |
knjiž., redko jubilejen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
júžiti se |
brezoseb., knjiž. postajati pod vplivom južnega vetra topleje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kislo |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
kôcka |
nekdaj veliko, navadno v obliki trikotnika preganjeno ogrinjalo iz debelejšega blaga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
koreníčnik |
les. hlod iz spodnjega, najdebelejšega dela debla; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kreking |
kem. pridobivanje bencina, petroleja; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
lepénka |
papirni izdelek iz več plasti z enako mešanico vlaken, navadno debelejši od kartona:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
límati |
pog. lepiti, klejiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
linoréz |
um. grafična tehnika, pri kateri se z žlebičastimi peresi reže v linolej:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lótovka |
agr. višnja z živo rdečimi debelejšimi sadovi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
mèdledén |
geol., v zvezi medledena doba vsaka od toplejših dob med dvema poledenitvama:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
mólino |
tekst. debelejše surovo bombažno platno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nalímati |
pog. nalepiti, naklejiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odjúžiti se |
postati pod vplivom južnega vetra toplejši:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odrítek |
1. les. hlod iz spodnjega, najdebelejšega dela debla; koreničnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oeksle |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
ojúžiti se |
postati pod vplivom južnega vetra toplejši:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
onemogel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
pálec |
1. najdebelejši prst na roki ali nogi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
párapsihologíja |
psihologija, ki se ukvarja s proučevanjem duševnih pojavov, ki jih ni mogoče pojasniti z doslej znanimi zakonitostmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pičlo |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
plétnja |
nar. velik čoln s streho, ki se rabi na Blejskem jezeru:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
plòh |
debelejši ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
popadáč |
zool. zelo majhna žuželka, ki prenaša milejšo obliko malarije, Phlebotomus papatasii:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
presijáti |
narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
presvetíti |
1. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prežarévati |
delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prežaríti |
1. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
prežárjati |
delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prizemníkovec |
nar. debelejša palica, navadno odrezana pri zemlji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ránta |
debelejši drog:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
rosomáh |
zool. v severnih polarnih pokrajinah živeča roparska žival s košatim repom in svetlejšo progo vzdolž bokov, Gulo gulo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
safaláda |
debelejša klobasa z nadevom iz drobno sesekljanega mesa in maščobe:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sévernica |
najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda blizu severnega nebesnega tečaja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
sklàd |
1. debelejša plast kamnine, trdne snovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
steak |
gastr. zrezek iz stegna, navadno debelejši:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stožína |
1. nar. {debelejši} kol sredi stoga, kope:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stóžje |
nar. zahodno {debelejši} kol sredi stoga, kope:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
strágula |
linoleju podobna obloga iz lepenkaste umetne snovi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
šílo |
1. orodje iz dolge, tanke konice in ročaja za delanje lukenj pri šivanju česa tršega, debelejšega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
štóf |
nižje pog. debelejša volnena tkanina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
štófast |
nižje pog. ki je iz debelejše volnene tkanine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
termít |
v toplejših krajih živeča, mravlji podobna žuželka, ki se hrani z lesom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
tétovec |
agr., navadno v zvezi fižol tetovec nizki fižol z debelejšimi belimi zrni; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tróla |
1. žarg., elektr. trolejbusni tokovni odjemnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tŕstnica |
zool. vrabcu podobna močvirska ptica, navadno s svetlejšimi progami po hrbtu, Acrocephalus:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ujúžiti se |
postati pod vplivom južnega vetra toplejši:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uspel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
utrínek |
1. zogleneli del stenja pri goreči sveči, petrolejki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
utrinjáč |
priprava za prirezovanje zoglenelega dela stenja pri goreči sveči, petrolejki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
víš |
pog. vidiš, glej:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
voley |
m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamèt |
debelejša plast zlasti snega, ki ga namete, nanese veter:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamolklo |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zaostal |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zjúžiti se |
postati pod vplivom južnega vetra toplejši:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zlímati |
pog. zlepiti, sklejiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žáganica |
1. debelejši ali tanjši ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žémper |
obl. debelejši športni pulover:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žŕd |
dolg, debelejši lesen drog, ki se vzdolžno položi na vrh s senom, snopi naloženega voza in na obeh koncih priveže, da je tovor trdneje nameščen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |