besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: lej   zadetki: 366-465



diatopičen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pri njihovem opisovanju smo doslej zaradi strukturalistične metodologije izhajali iz idealne postavke, da gre pri tem za homogene jezikovne podsestave, zdaj pa se bolj zavedamo njihove heterogenosti z vsemi diatopičnimi, diastratičnimi in diafazičnimi razlikami (Coseriu 1970).
didaktizacija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ugotovili smo, da so bili s področja književnosti doslej slabše zastopani prispevki, v katerih je bila predstavljena didaktizacija konkretnih literarnih besedil, še posebej tistih, ki jih v okviru priporočenega in predpisanega programa obravnavate pri pouku.
dienofil  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Reakcija je selektivna: dien in dienofil reagirata med seboj, le redko pa tudi z drugimi kemijskimi skupinami (glej zgornjo Krummenackerjevo ilustracijo).
dikarboksilen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: ime po IUPAC-u: (E)-2-butendiojska kislina, sinonimi: trans-butendiojska kislina, trans-etilen-1,2-dikarboksilna kislina, paramalejska kislina, glavkična kislina, boletična kislina, alomaleinska kislina, tumarična kislina
divinilklorofil  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Posebnost je tudi rod Prochlorococcus, ki nima klorofila b, ampak t.i.divinilklorofil a ter so brez beta-karotena, namesto njega pa imajo poseben, doslej neznan pigment.
dogoditev  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: V prve svetovne vojne usodi / umirala so ljudstva in naródi. / Glej, ob soški fronti soldat hodi, / peša Kranjec ranjen on povsodi. / Kljub groteski mračne dogoditve, / duh kranjski veseli se osvoboditve. / Ne ve, da čez čas pet Kristusovih ran / s soljenim jezikom lizal bo partizan...
donaglašen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Dvema že večkrat prevedenima pesmima je dal novo slovensko obliko: za sonet Resignacija je namesto dotlej upoštevanih ženskih rim uporabil same katalektične jambske trinajsterce z naglašenimi ali donaglašenimi odprtimi končnimi zlogi, nasprotno pa je Negotovost prepesnil dosledno po navodilih izvirnika v enajstercih s samimi ženskimi rimami.
donaglaševanje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Njegova metrika se sicer ne ozira neposredno k tem utemeljiteljem strukturalizma, saj je oprta na novejša spoznanja poljske verzološke šole, ki v svojo metodologijo priteguje tudi števne, statistične postopke (M. R. Mayenowa in L. Pszczołowska), na dognanja generativne metrike Morrisa Halleja (o predvidljivi distribuciji maksimalnega naglasa in donaglaševanju metrično šibkih položajev), na dela Miroslava Červenke, Pavla Trosta in Svetozarja Petrovića (ki gredo v smer semantike verznih izrazil, njihove "metametrične funkcije"), upošteva in analizira pa tudi slovensko tradicijo tovrstnih študij (npr. B. Kumerdeja, S. Škrabca, O. Župančiča, K. Štreklja, A. Žigona, A. Isačenka, T. Orla, A. Ocvirka, F. Zadravca in B. Merharja).
dosegamál  zastar. dozdaj, doslej:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dosihdôb  star. dozdaj, doslej:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dosihmál  star. dozdaj, doslej:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dosoréj  star. dozdaj, doslej:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dotegamál  zastar. dozdaj, doslej:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dotehdôb  star. dozdaj, doslej; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dozorel  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zasedba je znova utemeljila svoj sloves glasbeno dozorelega banda in popolnoma hipnotizirala ozračje.
drogeraš  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Lej, drogeraš je tud zasvojen z drogo, pa to v resnic ni dobr zanj.
držaun  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: gl. državen: Aja, precednikovu je pa tm kr naprej tolk, d jih zdej zmeri kr na carino pošlejo med navadn folk, pastejt dipartment se čist nč ne briga za zadevo, nš velepuslanik tm tko al tko sam golf špila pol pa Milan kr tko inkognito mal na šoping pa pu diplomco tm ene boge držaune šole pa na erodrmu al pa č je s pulcijskim čounom prveslou na roudajlnd pudpisuje ene zelene paperčke pa z modrimi učki zre u carinika: a me pstite not?
duovír  -a; m, vir: B; povezave: najdi.si. Primer: Gaj Spektacij Finit je postavil grobnico zase in za sina Gaja Spektacija Priscijana. Oba sta bila župana (duovira) v Celeji.
dúvati  -am; nedov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: gl. srb.: Ma glej, vse se neki napihuje, 'duva', pa nč konkretnega za v roke prjet. Tako v deželici podalpski, kokr cel zahodn svet.
dvajsetstranski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Vzporedno s temi dogodki se je pesnik, prevajalec in publicist Gašper Malej intenzivno dopisoval z urednikom Sodobnosti in od njega zahteval pojasnilo, zakaj je v "eno osrednjih nacionalnih kulturnih revij objavil dvajsetstranski intervju, ki vsebuje odkrito diskriminatorne, rasistične in fašistoidne izjave."
dvanajstčlenski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Po eni strani se ne bi dvanajstčlenske plejliste pretežno osebnoizpovednih biserčkov smeli braniti niti bolj sentimentalni izmed metalurgov, po drugi pa bi znal Hybrid Theory par mesecev krasiti častno mesto v zbirki ploščkov kake razvajeno-uporniške smrkljice, ki drugače tripa na razne Shampoo.
dvanajstlisten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Leta 1744 je izdal dvanajstlistni zemljevid v merilu 1 : 111 000, ki ga je po pomenu prerasel šele Kozlejev zemljevid slovenske dežele, ki je nastal stodvajset let pozneje.
dvohod  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ker ga družina zavrne, se Derek vrne na Manhattan, a Hanslova priljubljenost je zanj preveč, preprosto je ne prenese, zato ga izzove na manekenski 'dvohod', da bi enkrat za vselej dokazal, kdo je boljši. Iz medsebojne nestrpnosti se med manekenoma nazadnje razvije prijateljstvo in medsebojno spoštovanje.
dvonaglasen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kot tvorjenka je zanimiva podstavno in naglasno: danes ni znan glagol *medmetati, ki bi bil po nastanku glagolska tvorjenka iz proklitične zveze; in hkrati je tvorjenka naglašena na obrazilu, ki je dolgo in široko (medmet), za razliko z drugimi proklitičnimi »sestavljenkami«, ki so naglašene vselej na podstavi, oz. v primerjavi s pravimi sestavljenkami, ki so navadno dvonaglasne in je pri takih predpona med- kratko naglašena.
dvozančen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ima Westinghousov dvozančni tlačnovodni reaktor, ki je doslej obratoval s 632 MWe, po zamenjavi uparjalnikov pa s povečano močjo 676 MWe.
écce hómo  bibl. glej{te}, to je {trpinčeni} človek!; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elektrorele  m, vir: N; povezave: nova beseda
évo  pog. izraža opozorilo na to, kar se pojavi, opazi; glej:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
farál  nar. zahodno svetilka na plin ali petrolej:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ferál  nar. svetilka na plin ali petrolej:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fílobus  nar. zahodno trolejbus:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
galeása  navt., v srednjem veku velika galeja na jadra in vesla; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
galêra  knjiž. galeja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
galjót  1. v srednjem veku kaznjenec, obsojen na veslanje na galeji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gastaldíja  zgod. upravna enota zemljiške posesti v oglejskem patriarhatu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hlód  1. odžagano, debelejše deblo brez vej:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrustávec  nav. mn., gastr. jed v obliki debelejših paniranih in ocvrtih svaljkov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ínterglaciál  geol. vsaka od toplejših dob med dvema poledenitvama, medledena doba:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jubilánt  kdor ima, praznuje jubilej:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jubilántka  ženska, ki ima, praznuje jubilej:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jubiláren  knjiž., redko jubilejen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
júžiti se  brezoseb., knjiž. postajati pod vplivom južnega vetra topleje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kislo  prisl., vir: N; povezave: nova beseda
kôcka  nekdaj veliko, navadno v obliki trikotnika preganjeno ogrinjalo iz debelejšega blaga:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
koreníčnik  les. hlod iz spodnjega, najdebelejšega dela debla; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kreking  kem. pridobivanje bencina, petroleja; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
lepénka  papirni izdelek iz več plasti z enako mešanico vlaken, navadno debelejši od kartona:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
límati  pog. lepiti, klejiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
linoréz  um. grafična tehnika, pri kateri se z žlebičastimi peresi reže v linolej:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lótovka  agr. višnja z živo rdečimi debelejšimi sadovi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mèdledén  geol., v zvezi medledena doba vsaka od toplejših dob med dvema poledenitvama:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mólino  tekst. debelejše surovo bombažno platno:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nalímati  pog. nalepiti, naklejiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odjúžiti se  postati pod vplivom južnega vetra toplejši:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odrítek  1. les. hlod iz spodnjega, najdebelejšega dela debla; koreničnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oeksle  m, vir: N; povezave: nova beseda
ojúžiti se  postati pod vplivom južnega vetra toplejši:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
onemogel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
pálec  1. najdebelejši prst na roki ali nogi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
párapsihologíja  psihologija, ki se ukvarja s proučevanjem duševnih pojavov, ki jih ni mogoče pojasniti z doslej znanimi zakonitostmi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pičlo  prisl., vir: N; povezave: nova beseda
plétnja  nar. velik čoln s streho, ki se rabi na Blejskem jezeru:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
plòh  debelejši ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
popadáč  zool. zelo majhna žuželka, ki prenaša milejšo obliko malarije, Phlebotomus papatasii:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
presijáti  narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
presvetíti  1. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prežarévati  delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prežaríti  1. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
prežárjati  delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prizemníkovec  nar. debelejša palica, navadno odrezana pri zemlji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ránta  debelejši drog:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rosomáh  zool. v severnih polarnih pokrajinah živeča roparska žival s košatim repom in svetlejšo progo vzdolž bokov, Gulo gulo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
safaláda  debelejša klobasa z nadevom iz drobno sesekljanega mesa in maščobe:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sévernica  najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda blizu severnega nebesnega tečaja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sklàd  1. debelejša plast kamnine, trdne snovi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
steak  gastr. zrezek iz stegna, navadno debelejši:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stožína  1. nar. {debelejši} kol sredi stoga, kope:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stóžje  nar. zahodno {debelejši} kol sredi stoga, kope:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strágula  linoleju podobna obloga iz lepenkaste umetne snovi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šílo  1. orodje iz dolge, tanke konice in ročaja za delanje lukenj pri šivanju česa tršega, debelejšega:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
štóf  nižje pog. debelejša volnena tkanina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
štófast  nižje pog. ki je iz debelejše volnene tkanine:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
termít  v toplejših krajih živeča, mravlji podobna žuželka, ki se hrani z lesom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tétovec  agr., navadno v zvezi fižol tetovec nizki fižol z debelejšimi belimi zrni; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tróla  1. žarg., elektr. trolejbusni tokovni odjemnik:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕstnica  zool. vrabcu podobna močvirska ptica, navadno s svetlejšimi progami po hrbtu, Acrocephalus:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ujúžiti se  postati pod vplivom južnega vetra toplejši:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uspel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
utrínek  1. zogleneli del stenja pri goreči sveči, petrolejki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrinjáč  priprava za prirezovanje zoglenelega dela stenja pri goreči sveči, petrolejki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
víš  pog. vidiš, glej:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
voley  m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamèt  debelejša plast zlasti snega, ki ga namete, nanese veter:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamolklo  prisl., vir: N; povezave: nova beseda
zaostal  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zjúžiti se  postati pod vplivom južnega vetra toplejši:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlímati  pog. zlepiti, sklejiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žáganica  1. debelejši ali tanjši ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žémper  obl. debelejši športni pulover:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žŕd  dolg, debelejši lesen drog, ki se vzdolžno položi na vrh s senom, snopi naloženega voza in na obeh koncih priveže, da je tovor trdneje nameščen:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 66 166 266 366



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA