besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: le   zadetki: 42.762-42.861



upóroven  nanašajoč se na električni upor:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upravljálnik  elektr. enota za krmiljenje in usmerjanje delovanja računalnika pri procesiranju, pomnjenju in prenašanju podatkov; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upréti  1. postaviti kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uprežáti  knjiž., redko prežeč opaziti, zagledati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uprizárjati  1. poustvarjati dramsko besedilo z gledališkimi sredstvi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uprizorítev  1. poustvaritev dramskega besedila z gledališkimi sredstvi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uprizoríti  1. poustvariti dramsko besedilo z gledališkimi sredstvi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urádnica  1. v javni, državni službi zaposlena ženska, ki opravlja uradne, zlasti pisarniške posle:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urádnik  kdor je zaposlen v javni, državni službi in opravlja uradne, zlasti pisarniške posle:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urán  kem. težka radioaktivna kovina sive barve, element U:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
uravnílovka  publ. izenačevanje osebnih dohodkov neglede na količino, kakovost dela:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uravnoteževáti  1. spravljati v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uravnotéžiti  1. spraviti v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uravnovésiti  1. spraviti v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uravnovéšati  1. spravljati v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urbàn  nar. dolenjsko steklenica, ki drži štiri ali pet litrov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urêči  1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urejeválka  ženska oblika od urejevalec:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urejeválnik  elektr. računalniški program za postavljanje, oblikovanje in popravljanje datotek pred njihovo dokončno uporabo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urékati  1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročati, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uresničeválka  ženska oblika od uresničevalec:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uréter  anat. cev, ki odvaja seč iz ledvic v sečni mehur; sečevod:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urín  med. tekočina, ki jo izločajo ledvice; seč:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uročíti  1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uròk  po ljudskem verovanju 1. kar koga uroči, zlasti beseda, pogled:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urtikárija  med. kožna bolezen, pri kateri se pojavijo zelo srbeči, rdeče obrobljeni izpuščaji; koprivnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usáhlost  značilnost usahlega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usíriti  navadno v zvezi z mleko narediti, da se iz mleka izloči sirnina:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usírjati  navadno v zvezi z mleko delati, da se iz mleka izloči sirnina:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usmérnik  elektr. naprava za pretvarjanje izmeničnega toka v enosmerni tok:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usnjáča  zool. velika morska želva z oklepom iz majhnih ploščic, ki so prekrite z usnjato kožo, Dermochelys coriacea; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usóden  ekspr. ki ima velik, odločilen pomen za nadaljnji potek česa:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uspáven  zastar. uspavalen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uspel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
uspélost  lastnost, značilnost uspelega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usresničiti  dov., vir: N; povezave: nova beseda
ustòp  knjiž. drža, položaj {telesa}, zlasti pri stanju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustrél  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
ustrelíti  1. s sprožitvijo orožja povzročiti, da izstrelek zleti iz njega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustrézati  1. imeti zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustrézen  1. ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustvarítelj  knjiž. ustvarjalec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustvarjálčev  pridevnik od ustvarjalec:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustvarjálka  ženska oblika od ustvarjalec:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustvarjálski  knjiž. ustvarjalen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úš  1. majhen zajedavec z zelo sploščenim telesom in brez kril, ki živi na sesalcih in ptičih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uščíp  stisk manjše površine kože s konci {prvih treh} prstov, s katerim se povzroča bolečina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uščípniti  1. s stiskom manjše površine kože s konci {prvih treh} prstov povzročiti bolečino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úta  1. manjša, navadno lesena, delno odprta stavba na vrtu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utêči  1. {nezaželeno} tekoč se odstraniti od kod, iz česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utegníti  z nedoločnikom 1. imeti možnost narediti kaj glede na razpoložljivi čas:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utékati  1. {nezaželeno} tekoč se odstranjevati od kod, iz česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utekel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
utírjati  -am; nedov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
utòr  ozek žleb v deski ali strojnem delu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utóriti  les. narediti utor, utore v kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utórnik  les. skobljič za vrezovanje utorov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrínek  1. zogleneli del stenja pri goreči sveči, petrolejki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrinjáč  priprava za prirezovanje zoglenelega dela stenja pri goreči sveči, petrolejki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utripálka  avt. luč na motornem vozilu za nakazovanje smeri vožnje; smerni kazalec:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrípati  1. delati malo zaznavne, rahle, navadno enakomerne gibe:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrpéti  1. oddati, izgubiti kaj od svojega brez večjih negativnih posledic:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrudíti  1. povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrújati  1. povzročati pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úvati  -am; nedov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
uvélost  stanje uvelega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvenel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
uvenélost  stanje uvenelega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvòd  1. kar naj privede, pripravi koga na tisto, kar bo sledilo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
uvremeníti se  nav. 3. os., nar. zahodno spremeniti se iz slabega, nestalnega vremena v lepo, ustaljeno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzréti  knjiž. zagledati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
užalíti  1. narediti, reči kaj, kar prizadene čast, ugled koga:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
užítek  1. občutek telesnega, duševnega ugodja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uživálka  ženska oblika od uživalec:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uživátelj  star. uživalec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vábič  nar. vabilec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vabítelj  knjiž. vabilec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vagánt  1. lit., v srednjem veku potujoči klerik ali študent, ki ustvarja latinske posvetne pesmi po ljudskih napevih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váhnja  zool. roparska morska riba s prisekano repno plavutjo in črno pego za prsnimi plavutmi, Melanogrammus aeglefinus:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váhtič  nekdaj hlebček, ki se podari na dan vseh svetih 1. novembra:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
vakcína  med. snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim; cepivo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vála  -e; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
válček  ples v tričetrtinskem taktu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
válčkov  nanašajoč se na valček, ples:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váli  -ja; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
valíti  s toploto, navadno lastnega telesa, dosegati, da se v jajcih, jajčecih razvijejo mladiči:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váljanec  1. metal. izdelek, narejen z valjanjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váljar  1. navadno lesena priprava v obliki valja z dvema ročajema za valjanje testa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váljda  členek, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
valkíra  nav. mn., v germanski mitologiji vsaka od devic, ki vodijo padle junake v posmrtno bivališče in jim tam strežejo pri gostijah z bogovi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valovòd  elektr., ptt votel kovinski vodnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vanádij  kem. trda, krhka težka kovina modrikasto sive barve, element V:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vandál  slabš. kdor brez pravega razloga, namena poškoduje, uniči kaj koristnega, lepega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vandalízem  slabš. poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vandálski  nanašajoč se na vandale ali vandalstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vandálstvo  slabš. poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vanílja  tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi ali njeni posušeni plodovi, ki se uporabljajo kot dišava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vaníljevec  tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi, katere posušeni plodovi se uporabljajo kot dišava:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vapíti  zool. jelen z velikim nazaj zavitim rogovjem, Cervus elaphus canadensis; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vár  elektr. enota za merjenje jalove moči električnega toka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   42.262 42.362 42.462 42.562 42.662 42.762 42.862 42.962 43.062 43.162  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA