|
dvóstávčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Povežemo sestavne dele odvisnika s preostalim delom stavka in dobimo dvostavčno poved.
|
dvostožec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Scientific American je poročal o nenavadnih geometrijskih lastnostih telesa, ki ga dobimo, če enakostranični dvostožec (katerega osni presek je kvadrat) razrežemo vzdolž osi in oba dela spet zlepimo, ko ju medsebojno zavrtimo za π/2.
|
|
dvostranskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zanimivost je v tem, da že nekaj let ista oseba piše poštne obrazložitve Filatelistični zvezi, kot tudi obratna pisma in to dvostranskost ista oseba tudi javno objavi v Novi filateliji.
|
|
dvotaktolček |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ni treba kupovati dvotaktolčka, malo papa, dosti kW za 250, spodoben cruising speed (150+), vsaj zvok ima kolikortoliko (za 250), pospeški so odlični, lega na cesti tudi, prav tako pa tipično ZZRski neutrujajoč položaj voznika, da zaščite pred vetrom, dežjem ipd. ne omenjam.
|
|
dvótarífen |
navadno v zvezi dvotarifni števec števec, ki meri porabljeno električno energijo ločeno glede na dve različni tarifi; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvotekočinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razvijali so tudi model za simulacijo dvotekočinskih tokov, ki neposredno zasleduje stično površino med tekočinama.
|
|
dvotematski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tega so se za skladenjsko različno oblikovane tipe metaforičnih izjav, ki jih je s pojmoma »metafora in absentia« (preprosteje enotematska ali evokativna) nasproti »metafora in praesentia« (dvotematska ali konfrontacijska) razlikovala že antična retorika, izoblikovale tri konkurencne razlagalne teorije: substitucijska, primerjalna in interakcijska.
|
|
dvotipski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podobno je v SV, le da termin polimetrija zamenjamo s terminom politipskost: naslednja Fritzova pesem je dvotipski, stavcni in sintagmatski SV: ...
|
|
dvótírnica |
dvotirna {železniška} proga; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvotisočglav |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Leipzigu pa so med dvotisočglavo množico morali posredovati tudi zdravniki zaradi vročinskih kapi.
|
|
dvotočkast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Učilo sestavlja zbirka bakrene navojnice, dveh bakrenih ploščic z priključnima paličicama in dveh pravokotno zakrivljenih paličic za prikaz magnetnega polja pri dvotočkastem elektrostatičnem naboju ter osnovna prozorna posodica s priključkoma na katero se posamezne elemente pritrjuje.
|
|
dvoton |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
slovensko: dvoton, english: duotone, slovenska razlaga: visokokakovostvni večton s celotnim tonskim obsegom narejen, iz dveh barv, črne in druge želene barve ...
|
|
dvótráčen |
um., navadno v zvezi dvotračna pletenina okrasni motiv, sestavljen iz dveh vzporedno potekajočih trakov; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvotroska |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: Bisporella sulfurina - žveplena dvotroska - neužitna
|
|
dvóústka |
zool. v žolčevodu ovc in goveda živeči zajedavec, ki povzroča huda obolenja jeter; veliki metljaj; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvovenčnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: Catathelasma imperiale - kolobarna dvovenčnica - zaščitena, užitna
|
|
dvoventilatorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta je daleč najkvalitetnejši del sistema, dvoventilatorska različica pa je primerna tudi za sisteme z več peltierji.
|
|
dvóverížen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Za vezavo kratkih molekul DNA (začetnih oligonukleotidov) na matrico, ki jo želimo pomnoževati, je namreč nujno, da je matrica v enoverižni obliki (DNA je običajno dvoverižna molekula), to pa dosežemo tako, da DNA za kratek čas segrejemo na 92 °C ali več (to stopnjo imenujemo denaturacija DNA).
|
dvovezljiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najpogostejša je sprememba iz enovezljivih glagolov v dvovezljive oz. tudi vezavne glagole.
|
|
dvoveznost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar zaobljubo spregleda v njeni problematični dvoveznosti in ji problematičnost odpiše, je je razreši.
|
|
dvóvijáčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Število vezav (linking number; Verknüpfungszahl) je število prekrižanj dveh trakov pri zaprti-krožni dvovijačni molekuli.
|
dvóvóden |
elektr. ki je iz dveh vodov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóvodníški |
elektr. ki je iz dveh vodnikov, žic:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvozančen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ima Westinghousov dvozančni tlačnovodni reaktor, ki je doslej obratoval s 632 MWe, po zamenjavi uparjalnikov pa s povečano močjo 676 MWe.
|
|
dvózbórničen |
ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov; dvodomen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoznakoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sledi jim dvoznakovna koda, ki definira tip informacije vsebovane v bloku.
|
|
džambija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tradicionalnega, zavitega noža, imenovanega džambija, ki ga za pasom nosi skoraj vsak moški v Jemnu, se zdi, da je tudi kalašnikovka postala del narodne noše, simbol moškosti in moči.
|
|
džamun |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Indiji (Bharatu) imamo različne vrste slaščic - godum, halva, badam khir, galub džamun, džilebi, ladu, majsore pak. Čeprav se po imenu in obliki razlikujejo, je v vseh isti sladkor.
|
|
džemba |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nastopajo: Kontrabant. Zasedba: Bela Szsomi Kralj (harmonika, kitara, vokal), Janez Vranjek ml (bobni, džemba, vokal, žlice, ribežen, tamburin), Urh Vrenjak (kitara, bendžo, mandolina, vokal), Vid Klančičar (kontrabas, vokal), Dušan Železnikar (kitara, vokal), Sašo Debelec (klarinet, saksofon, flavta, mandolina), Matjaž Medvešek (violina, vokal).
|
|
džeziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Digitalizirano džeziranje: "Neočekivana sila ..." je ohranila prvinsko dimenzijo rock'n'rolla - njegovo nepredvidljivost ter je z mutacijo psihadelienih rock izkušenj, skozi jezik breakbeata in trip-hopa, prišla do veččasovnih space-rock improvizacij, ki - na prvi pogled - nimajo niti začetka niti konca.
|
|
džezovstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eden od odjekov na trojni "eks" Lolite je za tukajšnje prilike že kar čudaško vztrajno skupino vstavil v domačinsko "džezovstvo", kar je naravnost žalitev; na ravneh pisave, izgovorjave in sfižene norme, ki jo v zgodovinsko muzično prakso vstavljajo tukajšnji lektorji, normativni pravopisci in z njimi še ocenjevalci.
|
|
džezrokerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Res, uigrani muskontarji Masfel brez opaznih zapletov drevijo skozi žanrovski labirint, kdaj drgnejo rokenrol ali celo metal, se spustijo v nebroj džezrokerskih in celo sluzastih newagerskih izletov, se razdžezirajo s saksofonistom na čelu, uberejo funk in, z močnejšo elektronsko zaslombo, kako transersko kolo ter odpumpajo tja do diska, hudoo, s priredbo proslulega Funkytowna vred.
|
|
džins |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Modri džins - nekoč oblačilo ameriških delavcev iz trpežnega materiala - je danes prestižen in drag kos obleke.
|
|
džipovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bi se vam mogoče zaželelo polemiziranja, na njega ne bom odgovarjal saj nisem zdravnik, zato se obrnite raje na svojega osebnega zdravnika, in z njim spregovorite par besed o koristnosti džipovskega in klasičnega planinstva.
|
|
džjotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Džjotiš je modrost starodavnih vedskih modrecev, ki so pred več tisoč leti na obalah kasneje presahle reke Sarasvati odkril, kako se človekovo življenje povezuje z ritmi narave in gibanjem nebesnih teles.
|
|
džoging |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V kampu v Banovcih poskrbijo za vso družino: izposojajo kolesa, imajo igrišča za tenis in odbojko, mize za namizni tenis, veliko urejenih stez pa omogoča džoging v naravi.
|
|
džotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zato smo si Vodnik po poti samospoznavanja zamislili tako, da lahko bralci na enem mestu dobijo jasen vpogled s kratko predstavitvijo pojmov in tehnik, delavnic s več kot 70-tih področij osebne in duhovne rasti, zdravega načina življenja in ekologije, kot so: aura soma, akupresura, bioenergija, čakre, džotiš, feng shui, hidroterapija, joga, kristalna sol, masaže, meditacije, naturopatija, reiki, rebirthing-preporajanje, radionika, samozavest, transmisijska meditacija, zdrava prehrana, zdravilni zvok,....
|
|
džul |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekje sem pobral, da naj bi se merske enote strogo pisale "piši kao govoriš" in z malo, torej vat, džul, njuten itd.
|
|
džumad |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1077 je končal svoj drugi matematični traktat Komentarji o nekaterih problemih k Evklidovemu delu, kjer je na koncu zapisal na običajen način za tiste čase: "Zaključek črnitve te beline se je zgodil v mestu (...) v tamkajšnji knjižnici, na koncu džumada al-ula štiristo sedemdesetega leta (v sredini decembra 1077)."
|
|
džúveč |
gastr. jed iz svinjskega ali ovčjega mesa, zelenjave in riža:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
earl |
v Angliji plemič, za stopnjo nižji od markija; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ébenovec |
tropsko drevo, ki daje dragocen trd, temen les; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ebenovína |
ebenov les:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ebola |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ebonít |
črna trda snov iz kavčuka in žvepla, ki ne prevaja električnega toka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ebulioskóp |
kem. priprava za določanje molekulske mase ali koncentracije raztopljene snovi glede na vrelišče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ebulioskopíja |
kem. določanje molekulske mase ali koncentracije raztopljene snovi z ebulioskopom; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
écce hómo |
bibl. glej{te}, to je {trpinčeni} človek!; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
édamski |
gastr., v zvezi edamski sir trdi sir v obliki krogle ali valja z rdeče povoščeno skorjo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edinól |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
edukatíven |
knjiž. vzgojen, izobraževalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eféb |
1. pri starih Grkih mladenič svobodnega rodu, star okoli 18 let:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efékt |
1. kar predstavlja posledico kakega dejanja ali dela, uspeh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efemeríde |
astr. periodična publikacija s podatki o legah nebesnih teles:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
efiált |
knjiž., ekspr. izdajalec domovine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eflorescénca |
med. posamezna bolezenska sprememba na koži ali sluznici pri izpuščaju, vzbrst:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egal |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
eholót |
navt. elektronska priprava za merjenje globine vode z ultrazvokom, ultrazvočni globinomer; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
einsteinij |
kem. umetno pridobljen redek radioaktivni element, Ei; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ejakulirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
eklampsíja |
med. bolezen s krči in izgubo zavesti, navadno v nosečnosti, ob porodu ali po njem; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonomát |
oddelek v podjetju ali ustanovi, ki skrbi za potrošne predmete in inventar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekošola |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ekrán |
1. ploskev, na kateri se zaradi elektronskega žarka pokaže slika; zaslon:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
|
eksaminátor |
knjiž. izpraševalec {pri izpitu}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksantém |
med. bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici; izpuščaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksarácija |
geogr. razjedanje in dolbenje zemeljskega površja z ledeniki; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekscêrptor |
knjiž. kdor ekscerpira, izpisovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksegét |
knjiž. kdor se ukvarja z eksegezo, razlagalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksegétičen |
nanašajoč se na eksegezo, razlagalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksekutíven |
knjiž. ki ima pravico do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov, izvršilen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksêmpel |
star. spodbuden ali svarilen zgled; vzor, svarilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksempláričen |
ki je v spodbuden ali svarilen zgled:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksercícije |
1. rel. sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja; duhovne vaje:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekshibícija |
knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekshibicioníst |
1. človek z bolestno težnjo po razkrivanju in uveljavljanju samega sebe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksikátor |
kem. steklena posoda, ki se da neprodušno zapreti, za sušenje in shranjevanje snovi pri normalni temperaturi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksistenciál |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
ekskrécija |
biol. izločanje organizmu nepotrebne ali škodljive snovi iz celic in iz telesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ekskrét |
biol. organizmu nepotrebna ali škodljiva snov, ki jo celice izločajo iz telesa; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskurénden |
šol., v zvezi ekskurendna šola, nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskúrz |
knjiž. oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskúrzija |
1. izlet, obisk s poučnim namenom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskurzíst |
redko udeleženec ekskurzije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksogamíja |
sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki različnih etničnih, rasnih, verskih skupnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspedít |
1. oddelek v večjem podjetju, ustanovi, ki skrbi za odpošiljanje, odpravništvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksplikatíven |
knjiž. razlagalen, pojasnjevalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksploatátor |
kdor eksploatira, izkoriščevalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksplodírati |
1. silovito s pokom se vžgati in razleteti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksponát |
predmet za ogledovanje, postavljen na javen prostor, razstavni predmet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksponírati |
1. knjiž., redko postaviti na ogled, razstaviti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspozícija |
1. knjiž., redko postavitev na ogled, razstava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspozitúra |
1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle; predstavništvo, izpostava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspresionízem |
umetnostna smer v začetku 20. stoletja, ki objektivnost popolnoma podreja subjektivnemu doživljanju in posebno poudarja izrazno plat:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspropriátor |
kdor ekspropriira, razlaščevalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstenzíven |
ki teži po razširjanju, večanju ne glede na izkoriščenost ali kvaliteto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstenzívnost |
težnja po razširjanju, večanju ne glede na izkoriščenost ali kvaliteto:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksterníst |
1. učenec, ki ne stanuje v internatu svoje šole:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstirpátor |
agr. priprava za ruvanje plevela ali za plitvo rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrákt |
trdna ali sirupu podobna snov, dobljena z ekstrakcijo, izvleček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
34.762 34.862 34.962 35.062 35.162 35.262 35.362 35.462 35.562 35.662 
