besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: leči   zadetki: 150-249



bradikinin  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Encim bradikininaza razgrajuje bradikinin. Bradikinin je tkivni hormon, ki povzroči nastanek vnetja. Če ta encim v alojinem gelu prodre skozi poškodovano kožo dovolj globoko, lahko prepreči nastanek vnetja in omili bolečino.
bradikininaza  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Aloe barbadensis poleg tega vsebuje naslednje naravne spojine: bradikininaza - olajšuje bolečino in zmanjšuje potenje in rdečico zaradi razgradnje bradikinina (tkivni mediator vnetja), magnezijev laktat - blokira biosintezo histamina in ima antipruritični učinek, antiprostaglandin - zmanjšuje vnetja.
brezčutno  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kot unproforjevci... sem brezčutno opazoval - njihove muke in bolečine - njihove likvidacije in kastracije.
brezzdravilen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kot "brezzdravilni" zdravniki kiropraktiki ne morejo predpisati protibolečinskih zdravil pri težkih hrbteničnih poškodbah ali pri neznosnih radikularnih bolečinah, ki jih povzroča hernija medvretenčne ploščice ali osteofit, kar pogosto prisili kiropraktične bolnike, da za lajšanje bolečine iščejo medicinsko pomoč.
brídek  1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
bridkóst  trpka duševna bolečina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
buteljkica  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Normalno pa je da se med navadnim, ozkomislečim kmečkim narodom lahko prikupiš že z podarjeno kavico ali buteljkico.
butilskopolamin  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pri bolečih menstruacijah se uporabljajo še protikrčna zdravila (spazmolitiki), kot sta butilskopolamin in trospij, ki sprostijo gladke mišice, vendar so za ta namen manj učinkovita.
celeč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
ciklobenzaprin  prid. neskl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Motnje spanja se popravijo po nizkih odmerkih tricikličnih antidepresivov, z normalizacijo ciklusa spanja pa se zmanjšajo bolečine in izboljša bolnikova aktivnost. Pomagajo lahko tudi mišični relaksansi (ciklobenzaprin hidroklorid, Flexeril).
cucorámo  nar. dolenjsko, navadno pri prenašanju človeka na hrbtu ali na plečih; štuporamo:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čaróvničin  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Raziskovanja po moji metodi imajo, kot je znano, svojo pred-zgodovino, realni boleči % revmatični čarovničin hexen-strel, ki ga ne pozdraviš niti s pasjim mlekom.
črvíčiti  pog. 1. brezoseb. imeti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
degenarativen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Najpogostejši vzrok bolečin v kolenu so degenarativna obolenja (artroza, osteoporoza), poškodbe (padci, zvini) in preobremenitve (obremenilen značaj službe, pretirana športna aktivnost).
dekstropropoksifen  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pri lajšanju bolečin pri blagih in srednje hudih napadih migrene so se aspirin, acetaminofen, dekstropropoksifen, kodein in nekateri NSAID izkazali za boljše od placeba, še posebno v obliki efervet, ki se hitreje absorbirajo.
deleč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
dermatomen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Bolečina ne sledi niti dermatomni, niti živčni, niti pletežni distribuciji.
diadinamičen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: ... diadinamični tokovi pa poleg zmanjšanja bolečine povzročajo tudi zmanjšanje mišične napetosti in zmanjšanje otekline.
diadinator  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Protibolečinska elektro stimulacija, laser, elektrointerferenca, ultrazvok in diadinator so utečeni terapevtski agensi, ki jih uporabljamo že vrsto let.
dilantin  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: GHB se ne sme uporabljati v kombinaciji z/s: alkoholom, benzodiazepini (pomirjevala; Valium, Xanax), fenotiazini (pomirjavala; Torazin, Stelazin), z zdravili proti bolečinam (barbiturati, opiati), zdravili proti krčem (dilantin, fenobarbital), in tudi z nekaterimi zdravili proti alergijam.
dimetilformamid  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Opis primerov bolezni pri ljudeh: pri poklicnem rokovanju z dimetilformamidom lahko pride do izgube apetita, utrujenosti, bruhanja, zgage in bolečin v želodcu.
disekanten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Znotrajsklepni vzroki bolečine so navadno posledica disekantnega osteohondritisa ali raztrganine diskoidnega lateralnega meniskusa.
diskogeneričen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Degenerativna diskopatija je opredeljena kot diskogenerična bolečina v hrbtu z degenerativnimi diski, ugotovljenimi z anamnezo in rentgenskimi posnetki.
diskogram  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Diskografijo ali diskogram se uporablja za določanje stanja medvretenčnih ploščic in za ugotavljanje, ali je določena ploščica odgovorna za pacientove bolečine v hrbtenici.
diskopatija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Degenerativna diskopatija je opredeljena kot diskogenerična bolečina v hrbtu z degenerativnimi diski, ugotovljenimi z anamnezo in rentgenskimi posnetki.
dismenoréja  med. menstruacija s krči in bolečinami; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
disparevnija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kljub temu da so benigni, pa lahko povzročajo številne težave, kot so npr. podaljšane in močne krvavitve (menoragija, hipermenoreja), ki lahko povzročajo slabokrvnost; pogoste so bolečine, ki se lahko pojavljajo ob mesečnem perilu (dismenoreja), pri odnosih (disparevnija) ali pa povzročajo občutek pritiska v mali medenici.
distorziranost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: V njihovih komadih je čutiti bolečino, nemoč in prvinsko pristnost, predvsem pa značilni bluesovski zadržani korak, distorziranost in elementarno vsakodnevno blue liriko.
distresen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Najpomembnejše so klinične raziskave anestezij za srčne in jetrne operacije, zdravljenje akutne in pooperativne bolečine, akutni respiracijski distresni sindrom pri politravmatiziranih poškodovancih, kisikov transport, dejavnosti pri presaditvi organov, podiplomsko izobraževanje iz anesteziologije in intenzivnega zdravljenja ter praktično preverjanje znanja.
dišljiv  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Včasih nisem znala odvreči / čevljev sleči nogavic / in stopal zamesti med trave / sveže rosne pa tudi suhe / po senu dišljive ...
dizuričen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Simptomi, ki so v ospredju, so predvsem obilna hematurija, dizurične težave in obstrukcija zgornjih ali spodnjih sečil ter bolečina.
dizurija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Za cistitis je značilno pekoče odvajanje manjših količin seča (dizurija), siljenje na vodo, bolečine nad simfizo in včasih krvav seč.
dojeman  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Mouse on Mars sta najbrž zato zasluženo dojemana kot ena izmed najinovativnejših in in naprednomislečih pop-elektronskih skupin današnjega časa.
dolgonočen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Moj moto je bil "dokler mi gre v šoli dobro in kolikor toliko pridno študiram si lahko privoščim karkoli"..... tudi po tri ali celo večkrat na tedenske dolgonočne zabave v raznoraznih zbirališčih enakomislečih, alkohol, cigareti, kajenje trave, itd, itd......
določevalski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Za naslednje faze popisa ostaja torej še mnogo določevalskega dela, zlasti pri iglavcih, slečih in nekaterih drugih skupinah lesnatih rastlin.
dolorimetrija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kljub temu, da številni zdravniki za diagnozo fibromialgije le neradi uporabijo samo občutljive točke, ni dvoma, da ta bolečinski sindrom obstaja in je bil objektivno opredeljen s pomočjo dolorimetrije ter z uporabo manometrov, ki natančno merijo silo, ki deluje na kako površino.
dominacijski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Favoriziranje globoko čutečih pred trezno mislečimi je zgolj izgovor, samo še ena izmed ideoloških opcij, ki skušajo uveljavljati svoje dominacijske težnje s hotenim ali nehotenim prikrivanjem svojih dejanskih namenov, da bi lažje našli svojo tržno nišo med menjavanjem konjunkture in recesije.
drekanje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zavoljo vseh dobromislečih, sem se odločil, da podobnih drekanj ne bomo več dopuščali.
drístavec  bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugačemiselnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
drugačemisleč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Nisem bral korana, iz iskušenj pa vem da muslimani na drugačemisleče gledajo prej z zanimanjem, kot pa zaničevalno.
duševnotrpek  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Posebno, če so boleči in ne le zgolj duševnotrpki!
dúti  star. pihati, vleči:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glavobòl  bolečine v glavi:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
glorióla  svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov, svetniški sij:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
gólgota  knjiž., navadno s prilastkom veliko trpljenje, bolečina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
goloplèč  -éča -e; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
gorést  knjiž. trpka duševna bolečina; bridkost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gorjúp  1. knjiž. ki vzbuja duševno bolečino, prizadetost, zlasti zaradi doživetega razočaranja; grenek:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gorjúpost  knjiž. duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja; grenkost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grleč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
grlíti  oglašati se z grulečim glasom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izcúkati  pog. izpuliti, izvleči:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izdáti  star. zaleči:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izlégati  v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja; leči:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izlevíti se  odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izvléčen  ki se da izvleči:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvléčenje  glagolnik od izvleči:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvlèk  1. glagolnik od izvleči:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvlekljív  ki se da izvleči:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jád  1. star. žalost, trpljenje, bolečina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jáv  izraža telesno bolečino:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jávkati  1. dajati visoke, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jávkniti  dati visok, zategel glas, zlasti zaradi telesne bolečine:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ječáj  enakomeren, slaboten, bolečino izražajoč glas:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ječáti  1. dajati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jékniti  dati kratek, oster, bolečino izražajoč glas:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jók  1. izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti, ali telesne bolečine s solzami in glasovi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jókati  1. izražati veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
kaleč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
kalónce  nar. tolminsko, navadno pri prenašanju človeka na hrbtu ali na plečih; štuporamo:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kalvárija  ekspr. veliko trpljenje, bolečina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kléča  -e; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
klečálec  kdor kleči:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
klečevít  poln kleči:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
klečévje  več kleči, kleči:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kobaleč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
kodeín  farm. opijev alkaloid, ki blaži bolečine in zlasti pomirja kašelj; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kólika  med., vet. krčevite bolečine v trebušnih organih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krotovíčiti  ekspr. 1. povzročati bolečine:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
léčast  podoben leči:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lečéti  -ím; nedov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
léčo  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
léga  glagolnik od leči2:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
léženje  glagolnik od leči2:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lumbágo  med. nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu, ledveni usek; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
madrón  nar. krčevite bolečine v trebušnih organih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mamílo  sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mártra  star. trpljenje, bolečina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medpléčje  knjiž. mesto med pleči:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mórfij  poljud. opijev alkaloid, ki blaži bolečine, povzroča ugodje,; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
morfín  farm. opijev alkaloid, ki blaži bolečine, povzroča ugodje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
múčiti  1. namenoma povzročati telesne bolečine:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
múka  1. nav. mn., raba peša trpljenje, bolečina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
muleč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
nafrfúliti se  ekspr. opazno, pozornost vzbujajoče se obleči, počesati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nagopléč  -a -e; prid., vir: B; povezave: nova beseda
namaškaráti  ekspr. obleči v maškaro:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
namúčiti  povzročiti komu veliko bolečin, neprijetnosti, težav:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napáriti  fiz. prevleči s tanko plastjo snovi, ki se izloča iz plinske faze:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 50 150 250  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA