besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: last   zadetki: 2.401-2.500



drhtljáj  rahel tresljaj, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕnec  enakomeren hitrejši tek, zlasti pri konju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drób  delci zdrobljene snovi, zlasti sena:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drôbcenost  ekspr. lastnost drobcenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobljívost  lastnost, značilnost drobljivega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnè  ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnè  ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobníca  rabi se samostojno ali kot prilastek necepljena hruška, češnja ali njun sadež:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnjákarstvo  1. ekspr. miselnost, lastnosti drobnjakarjev:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnomolekularen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Raziskovalci ob uporabi kemije, biologije, biofizike in računalniškega modeliranja določijo strukturo ciljnega proteina in nato tej ciljni molekuli oblikujejo prilagojeno specifično drobnomolekularno aktivno substanco z zdravilnimi lastnostmi.
drôbnost  lastnost, značilnost drobnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnôta  knjiž. lastnost, značilnost drobnega; drôbnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnozŕnatost  lastnost, značilnost drobnozrnatega:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
drogeríst  lastnik drogerije ali prodajalec v njej:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drózga  agr. zmečkano, zmleto sadje, zlasti grozdje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drozgálnik  agr. posoda za drozgo, ki se rabi zlasti pri proizvajanju piva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drózgati  agr. mečkati, mleti sadje, zlasti grozdje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
dróžka  zlasti v ruskem okolju manjša nepokrita kočija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕsnost  lastnost drsnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugáčen  1. ki se po lastnostih razlikuje od določenega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugáčnost  lastnost, značilnost drugačnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugáriti  knjiž. biti v družbi s kom, zlasti zaradi zabave:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugošólec  učenec drugega razreda, zlasti na gimnaziji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugošólka  učenka drugega razreda, zlasti na gimnaziji:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugôtnost  lastnost drugotnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúščina  1. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družábnik  1. kdor je s kom, zlasti zaradi zabave:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družábnost  lastnost, značilnost družabnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družbenosocialno  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zaradi nepopolne prilastitve znanja, lahko posamezna podjetja potrošijo manj za pridobitev produkcijskega znanja, kot je to družbenosocialno zaželeno.
drúžbenost  1. lastnost, značilnost družbenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družbenostrukturen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: S tem, ko je skozi strastno, predano in vztrajno iskanje resnice o lastnem športnem početju korak za korakom začel prepoznavati šport kot derivat libida in kot integralni sestavni del regulatornih/disciplinatornih praks oziroma oblastnih razmerij (ki so historično, družbenostrukturno, socialno in psihološko pogojene) po eni strani vrnitve nazaj ni bilo več; po drugi pa je v običajno vsakdanjo percepcijo/interpretacijo športa začel vnašati nelagodje.
družljívost  knjiž. lastnost družljivega človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕznost  lastnost drznega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕža  način držanja telesa, zlasti pri hoji ali sedenju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
držáva  1. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
duble  1. neplemenita kovina, prevlečena s tanko plastjo plemenite kovine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
duglázija  bot. iglasto drevo s tankimi, dolgimi iglicami, po izvoru iz Amerike, Pseudotsuga:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
duhovítost  lastnost, značilnost duhovitega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
duktilnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si wiki Primer: Duktilnost je lastnost materiala, da prenese plastično deformacijo, ne da bi se zlomil. Večjo deformacijo kot je material sposoben prenesti brez preloma zaradi krhkosti, bolj je duktilen.
dúrativnost  lingv. lastnost trajnega glagola; trajnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dúrgelj  1. teh. manjša vrtalna priprava s pomično matico na spiralastem gonilu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dušilnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Dušilnost je sposobnost litine, da spremeni vsiljeno delo v toploto. To lastnost ima siva litina v izredni meri in je proporcionalna količini grafita in velikost grafitnih lističev.
dušljívost  lastnost dušljivega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dúšman  zastar. sovražnik, zlasti Turek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvaintridesetič  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Med predavatelji je bila že dvaintridesetič zaslužna profesorica z mariborske pedagoške fakultete dr. Zinka Zorko, tudi sicer zelo dobra poznavalka narodnostnih, zlasti jezikovnih razmer med Slovenci v Porabju.
dvestokraten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zmagovalka v svetu živali je drobna bolha, ki poskoči do dvestokratne lastne višine.
dvigradski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: se nanaša na Dvigrad (Hrvaška): Najprej nam predstavi geografsko lego mesta in poda kratko zgodovino s poudarkom na odnosih različnih oblastnikov do pokrajine Istre nasploh in predvsem do dvigradskega območja.
dvóbárvnost  lastnost, značilnost dvobarvnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvódélnost  lastnost, značilnost dvodelnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvojíčnik  zastar. kdor je komu izredno podoben, zlasti po zunanjosti; dvojnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvójnica  1. ženska, ki je drugi ženski izredno podobna, zlasti po zunanjosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvójnik  1. kdor je komu izredno podoben, zlasti po zunanjosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvolíčnost  lastnost dvoličnega človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvolómnost  min. lastnost dvolomnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvomasen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Volkswagen vabi lastnike Touranov z 2-litrskim TDI-motorjem in 6-stopenjskim ročnim menjalnikom na servisno kontrolo dvomasnega vztrajnika na sklopki.
dvomeja  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: V vsakem primeru pa na dvomejah med zrni ostane tanka plast (okoli 1nm) amorfne faze, razen v primeru 'posebnih' mej, kot so nizkokotne meje, dvojčične meje itd, ki so energijsko gledano bolj stabilne, če so brez amorfne faze.
dvomljívost  lastnost dvomljivega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvóobráznost  značilnost, lastnost dvoobraznega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvoploden  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Če se razdelita do 4. dneva po oploditvi nastane dvoplodna nosečnost, ki je zelo podobna dvojajčni nosečnosti - vsak ima lastno posteljico in lastno amnijsko votlino.
dvópólnost  knjiž. lastnost, značilnost dvopolnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvópoménskost  lastnost, značilnost dvopomenskega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvoravenski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ustavo RS je treba spremeniti tako, da bo vsebovala povsem jasna določila o ustanovitvi občin, njihovem (univerzalnem) delovnem področju, o dvoravenski lokalni samoupravi v RS, o lastnih virih lokalnih skupnostih in o državnem nadzoru.
dvóréznost  lastnost, značilnost dvoreznega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvorljívost  lastnost dvorljivega človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvórôgeljnik  nekdaj dvorogljato pokrivalo uradnikov ali vojaških oseb, zlasti višjih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvóséd  šport. vozilo z dvema sedežema, zlasti za sankanje, bob in kajak:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvósmérnost  lastnost, značilnost dvosmernega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvóspôlnica  ekspr. ženska, ki ima lastnosti, značilnosti moškega; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvostožec  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Scientific American je poročal o nenavadnih geometrijskih lastnostih telesa, ki ga dobimo, če enakostranični dvostožec (katerega osni presek je kvadrat) razrežemo vzdolž osi in oba dela spet zlepimo, ko ju medsebojno zavrtimo za π/2.
dvóstránost  lastnost, značilnost dvostranskega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvoúmnost  lastnost, značilnost dvoumnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvóvaléntnost  kem. lastnost, značilnost dvovalentnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvovijačnik  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Proizvodnja vseh vrst priključkov za spajanje gumijastih, plastičnih ali kovinskih cevi. Proizvodnja reducirk in dvovijačnikov.
džáur  slabš., nekdaj, za muslimane kdor ne pripada muslimanski veri, zlasti kristjan; nevernik, drugoverec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
edíkt  1. zgod., nekdaj predpis, ki ga izda vladar ali kak drug pomemben predstavnik oblasti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
edínoveljávnost  knjiž. lastnost edino veljavnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
edínozveličávnost  ekspr. lastnost edino pravilnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
edínstvenost  1. nav. ekspr. lastnost, značilnost edinstvenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
efektívnost  lastnost, značilnost efektivnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eféktnost  lastnost, značilnost efektnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
efór  zgod. vsak od petih voljenih nadzornikov javnega življenja s civilno sodno oblastjo v stari Šparti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
egída  v grški mitologiji ščit bogov, zlasti Zeusa in Atene:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
egocéntričnost  lastnost egocentričnega človeka; zaverovanost vase, samoljubnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
egotízem  knjiž. poudarjanje, pretirano vrednotenje lastne pomembnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekonómičnost  lastnost, značilnost ekonomičnega, gospodarnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekonómika  1. s prilastkom organizacija proizvajanja, razporejanja in uporabe materialnih dobrin:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksáktnost  lastnost eksaktnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksárh  1. v vzhodni cerkvi cerkveni dostojanstvenik z metropolitsko oblastjo, neodvisen od patriarha:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekscéntričnost  knjiž. lastnost ekscentričnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
eksegéza  knjiž. besedna ali stvarna razlaga kakega teksta, zlasti svetega pisma:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksekutíva  knjiž. 1. pravica do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov, izvršilna oblast:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekshórta  rel. daljši, poglobitvi duhovnega življenja namenjen govor, zlasti za mladino:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekskluzívnost  lastnost, značilnost ekskluzivnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekskúrz  knjiž. oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekslíbris  umetniško zasnovana grafika kot oznaka za lastnika knjige:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekspánder  šport. priprava iz raztegljivih vzmeti ali gumenih trakov, vpetih med dvema ročajema, za krepitev mišic zlasti na rokah; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekspanzíja  1. osvajalno širjenje oblasti in različnih vplivov na tuje ozemlje, prodiranje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksperimentálnost  lastnost, značilnost eksperimentalnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksplozívnost  lastnost, značilnost eksplozivnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksponènt  1. nav. slabš., navadno s prilastkom kdor dela po navodilih kake skupine, zlasti politične:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA