|
dobrikajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toda ko jih začne zasliševati in jih vidi, ponižne, tresoče se, priliznjene, dobrikajoče se, pridkane, kako se nič, čisto nič ne spominjajo svoje arogance, ki jim jo je dala oblast, ga mine veselje.
|
|
dobríkavost |
lastnost dobrikavega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrín |
agr. krompir domače sorte s svetlo rumenim mesom, odporen zlasti proti raku; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrleveški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dobrla ves: Zgodovinar Singer je postavil nastanek libeliške župnije med leta 1132 in 1154, ker je Peregrim ali Pilgrin dne, 20. 10. 1154 izročil Libeliče samostanu korarjev (vrsta avguštinskih menihov, ki so hodili molit na Koroško v Dobrlo ves). V njihovi lasti je ostala vse do leta 1606, ko so dobrleveški samostan prevzeli jezuiti.
|
|
dobrobít |
knjiž., redko, s prilastkom blaginja, blagor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrobít |
knjiž., s prilastkom blaginja, blagor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrodéjnost |
lastnost, značilnost dobrodejnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrodúšnost |
lastnost dobrodušnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrohôtnost |
lastnost dobrohotnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobronamérnost |
lastnost dobronamernega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrosŕčnost |
lastnost dobrosrčnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobróta |
1. lastnost dobrega, dobrosrčnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrotljívost |
lastnost dobrotljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrovóljček |
ekspr. kdor je {rad} dobre volje, zlasti ob pijači:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrovóljnost |
lastnost dobrovoljnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dodélanost |
lastnost, značilnost dodelanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dodeljevan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za razliko od drugih slovenskih pokrajin, na primer apaškega polja, kjer so prav tako naseljevali zemljišča izseljenih Nemcev, kolonistom zemlja ni bila dodeljevana v last, temveč le v užitek.
|
|
dogmátičnost |
nav. slabš. lastnost, značilnost dogmatičnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dogórek |
ostanek dogorele stvari, zlasti sveče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dójem |
knjiž., navadno s prilastkom vtis, občutek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojemljívost |
lastnost, značilnost dojemljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dójnica |
nar. vzhodno žival, ki daje mleko, zlasti krava; molznica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dokazljívost |
lastnost, značilnost dokazljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dokônčnost |
lastnost, značilnost dokončnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doksográf |
zlasti pri starih Grkih pisec, ki zbira in zapisuje nauke filozofov; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doktrinárnost |
lastnost, značilnost doktrinarnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dokupljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lani je bil dokupljen tudi 6,6 odstotni delež v Gorenjski banke d.d. Kranj, s tem je delniška družba Sava postala 33,21 odstotna lastnica te banke.
|
|
dólg |
1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgocévka |
rabi se samostojno ali kot prilastek kar ima dolgo cev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgočásnost |
lastnost, značilnost dolgočasnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgotrájnost |
lastnost, značilnost dolgotrajnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgovéznost |
slabš. lastnost, značilnost dolgoveznega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgožívost |
knjiž. lastnost, značilnost dolgoživega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolìč |
redko majhna dolina, zlasti v gorah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
dolóčenost |
lastnost, značilnost določenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določevalski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za naslednje faze popisa ostaja torej še mnogo določevalskega dela, zlasti pri iglavcih, slečih in nekaterih drugih skupinah lesnatih rastlin.
|
|
določljívost |
lastnost, značilnost določljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolóčnost |
lastnost, značilnost določnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolžnóst |
1. kar bi kdo moral storiti, opravljati zaradi določenih norm, zlasti moralnih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domáčen |
knjiž. po značilnostih, lastnostih podoben domačemu; domačnosten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domáčenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Po slovenskem pravopisu naj bi se poleg prevzetih občih besed slovenila tudi lastna imena, vendar pisno domačenje lastnih imen v slovenskem prostoru ni ustaljeno: celo v pravopisu samem je ime japonske svetovalke zapisano po sistemu hepburn, kot ga sama uporablja.
|
domáčnosten |
1. po značilnostih, lastnostih podoben domačemu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dómec |
zgod., v fevdalizmu nepodložno zemljišče s hišo, zlasti v mestu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dominánta |
knjiž. 1. glavna, prevladujoča lastnost ali značilnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dominántnost |
lastnost, značilnost dominantnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domínij |
politična in gospodarska oblast, gospostvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domíselnost |
lastnost, značilnost domiselnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domišljávost |
1. lastnost domišljavega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domnévnost |
lastnost, značilnost domnevnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
donátor |
knjiž. kdor daruje, podari kak večji {umetniški} dar, zlasti cerkvi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
donátorica |
knjiž. ženska, ki daruje, podari kak večji {umetniški} dar, zlasti cerkvi; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
donések |
1. s čimer kdo k čemu prispeva, zlasti v znanosti, umetnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
donhuánstvo |
ekspr. lastnosti ali ravnanje, značilno za donhuane:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
donôsnost |
lastnost, značilnost donosnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
donóšenost |
lastnost donošenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopant |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta ugotovitev omogoča vnaprejšnjo določitev količine potrebnega dopanta za doseganje optimalnih dielektričnih lastnosti v območju visokih frekvenc.
|
|
dopeka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Potem pa ji je, tako kot slastni, v koruzni moki povaljani postrvi po Vodnikovo zavdal višek neodcejenih nasičenih maščob in smo ugotovili, da sicer okusne, a ohlapnokože pečenice in krvavice kažejo znake takoimenovane dopeke.
|
|
dopetáča |
ekspr., rabi se samostojno ali kot prilastek oblačilo, ki sega do pet:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopétnica |
redko, rabi se samostojno ali kot prilastek dopetača, dopetnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopétnik |
ekspr., rabi se samostojno ali kot prilastek oblačilo, ki sega do pet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopolníti |
1. dati {k} čemu še kaj, zlasti kar manjka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopolnjeváti |
1. dajati {k} čemu še kaj, zlasti kar manjka:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopústnost |
lastnost dopustnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dornaza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
mednarodno nelastniško ime zdravila: dornaza alfa
|
|
dorziflektirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Stopalo je bilo v celoti nekoliko oteklo, zlasti v višini metatarzalnih sklepov, stopalo je bilo hladnejše od zdravega, podplat je bil izrazito palpatorno boleč, pulzi so bili dobro tipljivi, aktivno ni mogla dorziflektirati stopala.
|
|
doslédnost |
lastnost, značilnost doslednega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doslikavanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Veliko njenih del so fotografske podobe lastnega obraza s pripomočki in doslikavanjem, ki jim dodajajo zelo močno ekspresijo.
|
|
dostojánstvenost |
lastnost, značilnost dostojanstvenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
došolan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Švedske oblasti naj bi se po njihovem mnenju morale izogibati rekrutiranju mirovnikov iz vrst sveže došolanih vojakov.
|
|
doštrikan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Preko gumijastih in usnjenih rokavic si nataknite stare raztrgane volnene, ki imajo zgornji del »doštrikan« in vam pokrije zapestja, na koncu pa imajo elastiko, ki odpadkom zapre pot pod rokave.
|
|
double |
šport. igra dveh igralcev proti dvema, zlasti pri tenisu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doumljívost |
lastnost doumljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dousposobiti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripadniki enote bodo sedaj imeli možnost, da se še bolj natančno seznanijo z lastnostmi vozila ter dousposobijo vzdrževalce in voznike valukov pred operativno uporabo vozil, izdelanih v ravenskem podjetju STO.
|
|
dovájati |
povzročati prehajanje, zlasti plina ali tekočine k čemu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
|
|
dovóljenost |
lastnost dovoljenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovršênost |
lastnost, značilnost dovršenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovtípnost |
lastnost dovtipnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovzétnost |
lastnost, značilnost dovzetnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doyên |
knjiž. najstarejši član skupine, zbora, zlasti diplomatskega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dozdévnost |
lastnost, značilnost dozdevnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdevnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To dosega npr. z razvidnimi anahronizmi iz političnega žargona, z evociranjem cinične logike oblastnih in ideoloških ustanov, z dozdevnostnimi konstrukcijami (»kakor da«), litotičnimi prislovi (»le za kanec«), zlasti pa s parabolično opozicijo pri predstavljanju dogajališč in dogodkov ...
|
|
dpa |
kratica, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Samo v okolici Bombaja, kjer so poplave terjale več kot tisoč življenj, je po zadnjih podatkih oblasti zaradi nalezljivih bolezni umrlo 233 ljudi, je poročala indijska tiskovna agencija PTI, ki jo povzema nemška tiskovna agencija dpa.
|
|
drágoman |
v orientalskem, zlasti v turškem okolju uradni prevajalec, tolmač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragóst |
lastnost dragega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramatízem |
knjiž. lastnost dramatičnega; dramatičnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drástičnost |
lastnost drastičnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražílnost |
lastnost dražilnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na osnovi predhodnih znanj iz farmacevtske kemije in tehnologije in sinteze podatkov o posameznih tehnoloških operacijah, kot so sinteza učinkovin, ekstrakcija, granuliranje, tabletiranje, dražiranje, sterilizacija itd., predmet študente seznani s pogoji industrijskega oblikovanja zdravil, vključno z zakonodajo in industrijsko lastnino.
|
|
dražljívost |
lastnost dražljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drenáža |
1. odvajanje vode, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drenažirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Druga zaščitena naravna vrednota - trstičje v Zg. Gaberniku - je prenehala fizično obstajati, saj je lastnik zemljišče drenažiral, preoral in ga uporablja kot njivo, kjer ima nasajeno koruzo.
|
|
drenírati |
1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevodávec |
nav. mn., bot. lesnate rastline s celimi listi in zvezdastimi cveti v socvetjih, Celastraceae; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgèt |
močno stresanje, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgetáti |
1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgetávost |
značilnost, lastnost drgetavega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhtávica |
rahlo tresenje, zlasti od vznemirjenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhtávost |
značilnost, lastnost drhtavega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhtéti |
1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 
