|
dopeka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Potem pa ji je, tako kot slastni, v koruzni moki povaljani postrvi po Vodnikovo zavdal višek neodcejenih nasičenih maščob in smo ugotovili, da sicer okusne, a ohlapnokože pečenice in krvavice kažejo znake takoimenovane dopeke.
|
|
dopetáča |
ekspr., rabi se samostojno ali kot prilastek oblačilo, ki sega do pet:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopétnica |
redko, rabi se samostojno ali kot prilastek dopetača, dopetnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopétnik |
ekspr., rabi se samostojno ali kot prilastek oblačilo, ki sega do pet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopolníti |
1. dati {k} čemu še kaj, zlasti kar manjka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopolnjeváti |
1. dajati {k} čemu še kaj, zlasti kar manjka:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopústnost |
lastnost dopustnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dornaza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
mednarodno nelastniško ime zdravila: dornaza alfa
|
|
dorziflektirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Stopalo je bilo v celoti nekoliko oteklo, zlasti v višini metatarzalnih sklepov, stopalo je bilo hladnejše od zdravega, podplat je bil izrazito palpatorno boleč, pulzi so bili dobro tipljivi, aktivno ni mogla dorziflektirati stopala.
|
|
doslédnost |
lastnost, značilnost doslednega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doslikavanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Veliko njenih del so fotografske podobe lastnega obraza s pripomočki in doslikavanjem, ki jim dodajajo zelo močno ekspresijo.
|
|
dostavljalka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dela in naloge: vrhunska špijunska dela na terenih nočnega življenja. Redna dostavljalka svežih tračev iz elitnega sveta slovenske glasbene in ostale kvazi smetane.
|
|
dostojánstvenost |
lastnost, značilnost dostojanstvenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
došolan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Švedske oblasti naj bi se po njihovem mnenju morale izogibati rekrutiranju mirovnikov iz vrst sveže došolanih vojakov.
|
|
doštrikan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Preko gumijastih in usnjenih rokavic si nataknite stare raztrgane volnene, ki imajo zgornji del »doštrikan« in vam pokrije zapestja, na koncu pa imajo elastiko, ki odpadkom zapre pot pod rokave.
|
|
double |
šport. igra dveh igralcev proti dvema, zlasti pri tenisu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doumljívost |
lastnost doumljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dousposobiti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripadniki enote bodo sedaj imeli možnost, da se še bolj natančno seznanijo z lastnostmi vozila ter dousposobijo vzdrževalce in voznike valukov pred operativno uporabo vozil, izdelanih v ravenskem podjetju STO.
|
|
dovájati |
povzročati prehajanje, zlasti plina ali tekočine k čemu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
|
|
dovoljênje |
kar izraža soglasje nadrejenega z željo, prošnjo podrejenega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovóljenost |
lastnost dovoljenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovršênost |
lastnost, značilnost dovršenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovtípnost |
lastnost dovtipnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovzétnost |
lastnost, značilnost dovzetnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doyên |
knjiž. najstarejši član skupine, zbora, zlasti diplomatskega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dozdévnost |
lastnost, značilnost dozdevnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdevnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To dosega npr. z razvidnimi anahronizmi iz političnega žargona, z evociranjem cinične logike oblastnih in ideoloških ustanov, z dozdevnostnimi konstrukcijami (»kakor da«), litotičnimi prislovi (»le za kanec«), zlasti pa s parabolično opozicijo pri predstavljanju dogajališč in dogodkov ...
|
|
dozorel |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zasedba je znova utemeljila svoj sloves glasbeno dozorelega banda in popolnoma hipnotizirala ozračje.
|
|
dóžnjek |
nar. vzhodno venec iz klasja, ki se splete ob koncu žetve; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dpa |
kratica, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Samo v okolici Bombaja, kjer so poplave terjale več kot tisoč življenj, je po zadnjih podatkih oblasti zaradi nalezljivih bolezni umrlo 233 ljudi, je poročala indijska tiskovna agencija PTI, ki jo povzema nemška tiskovna agencija dpa.
|
|
drágoman |
v orientalskem, zlasti v turškem okolju uradni prevajalec, tolmač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dragóst |
lastnost dragega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramatízem |
knjiž. lastnost dramatičnega; dramatičnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramskoodrski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Avtorski honorar se plača za nenaročena glasbena dela, ki se izvajajo v dramskoodrskih delih bodisi kot spremljava ali kot ilustracija ali so vključena v samo dramsko delo ...
|
|
drástičnost |
lastnost drastičnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražílnost |
lastnost dražilnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na osnovi predhodnih znanj iz farmacevtske kemije in tehnologije in sinteze podatkov o posameznih tehnoloških operacijah, kot so sinteza učinkovin, ekstrakcija, granuliranje, tabletiranje, dražiranje, sterilizacija itd., predmet študente seznani s pogoji industrijskega oblikovanja zdravil, vključno z zakonodajo in industrijsko lastnino.
|
|
dražljívost |
lastnost dražljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕdra |
1. redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drdrajoče |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripovedovano je drdrajoče in spet s celo vrsto čudnih naglasov.
|
|
drdráti |
1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drdrávka |
redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dremaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kako nas lahko poživi že glasovno ujemanje pridevnika in samostalnika v tretji dubleti: plamen - dremaven!
|
|
drenáža |
1. odvajanje vode, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drenažirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Druga zaščitena naravna vrednota - trstičje v Zg. Gaberniku - je prenehala fizično obstajati, saj je lastnik zemljišče drenažiral, preoral in ga uporablja kot njivo, kjer ima nasajeno koruzo.
|
|
drenírati |
1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dréti se |
ekspr. oglašati se z močnim, neprijetnim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevodávec |
nav. mn., bot. lesnate rastline s celimi listi in zvezdastimi cveti v socvetjih, Celastraceae; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕg |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Duhovno ritmična glasba (DRG) gre naprej, lahko rečemo po tem, kar smo videli in slišali v Račah.
|
drgèt |
močno stresanje, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgetáti |
1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgetávost |
značilnost, lastnost drgetavega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhtávica |
rahlo tresenje, zlasti od vznemirjenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhtávost |
značilnost, lastnost drhtavega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhteč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Američani so zato ljudem, ki mislijo, da se njihov raskav in drhteč glas ne ujema z "novonategnjenim obrazom", ponudili t.i. voice lift ali lifting glasu, ki jim domnevno obljublja mladosten glas.
|
|
drhtéti |
1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhtljáj |
rahel tresljaj, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drìn |
posnema glas zvonca, strune:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drístavec |
bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drlèsk |
močen udarec, ki ga spremlja rezek glas:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕnec |
enakomeren hitrejši tek, zlasti pri konju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drób |
delci zdrobljene snovi, zlasti sena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drôbcenost |
ekspr. lastnost drobcenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobljívost |
lastnost, značilnost drobljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnè |
ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnè |
ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobníca |
rabi se samostojno ali kot prilastek necepljena hruška, češnja ali njun sadež:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobníčiti |
ekspr., redko živahno se oglašati s kratkimi glasovi; drobiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnjákarstvo |
1. ekspr. miselnost, lastnosti drobnjakarjev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnomolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Raziskovalci ob uporabi kemije, biologije, biofizike in računalniškega modeliranja določijo strukturo ciljnega proteina in nato tej ciljni molekuli oblikujejo prilagojeno specifično drobnomolekularno aktivno substanco z zdravilnimi lastnostmi.
|
|
drôbnost |
lastnost, značilnost drobnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnôta |
knjiž. lastnost, značilnost drobnega; drôbnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnozŕnatost |
lastnost, značilnost drobnozrnatega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drogeríst |
lastnik drogerije ali prodajalec v njej:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drómlja |
etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drózga |
agr. zmečkano, zmleto sadje, zlasti grozdje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drozgálnik |
agr. posoda za drozgo, ki se rabi zlasti pri proizvajanju piva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drózgati |
agr. mečkati, mleti sadje, zlasti grozdje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dróžka |
zlasti v ruskem okolju manjša nepokrita kočija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕsnost |
lastnost drsnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugáčen |
1. ki se po lastnostih razlikuje od določenega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačeusmerjen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob izboru glasbene skupine »Sestre«, ki bodo Slovenijo zastopale v Estoniji na izboru pesmi Evrovizije, so pristavili svoj lonček spolno drugačeusmerjeni od večine ljudi našega planeta.
|
|
drugáčnost |
lastnost, značilnost drugačnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugáriti |
knjiž. biti v družbi s kom, zlasti zaradi zabave:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Temveč mu daje glas in stas do nespodobnosti "vživeti" možak po imenu Wendy Zulu, ki ponosno razkoračen tudi tribalno pobobna na afriške djembe in odpleše nekaj približno ritualnih korakov, sicer pa se ukvarja s humi, afriško različico grlenega petja, kakršno so v naših savanah udomačile drugogodbene atrakcije, Sainkho in tuvanski pevci.
|
|
drugošólec |
učenec drugega razreda, zlasti na gimnaziji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugošólka |
učenka drugega razreda, zlasti na gimnaziji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugôtnost |
lastnost drugotnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugouvrščenka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skladba z najboljšo glasbo Matjaža Vlašiča, najboljšim besedilom Urše Vlašič in najboljšo priredbo Aleša Čadeža do letošnjega festivala je V ogenj zdaj obleci me. Drugouvrščenka Yuhubanda in tretji duo Platin.
|
|
drùm |
posnema nizek, zamolkel glas pri igranju na glasbilo:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúščina |
1. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družábnik |
1. kdor je s kom, zlasti zaradi zabave:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družábnost |
lastnost, značilnost družabnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenikov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izvzetje družbenika od zastopanja, določitev skupnega zastopanja ali vključitev prokurista v skladu s prejšnjim odstavkom, kakor tudi vsako spremembo glede družbenikovega upravičenja za zastopanje, morajo priglasiti za vpis v register vsi družbeniki.
|
|
družbenoozaveščevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proglas je družbenoozaveščevalno naravnana akcija Mladine, s katero na tretji strani vsake številke poskušamo opozarjati na posamezna družbena vprašanja.
|
|
družbenosocialno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi nepopolne prilastitve znanja, lahko posamezna podjetja potrošijo manj za pridobitev produkcijskega znanja, kot je to družbenosocialno zaželeno.
|
|
drúžbenost |
1. lastnost, značilnost družbenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenostrukturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem, ko je skozi strastno, predano in vztrajno iskanje resnice o lastnem športnem početju korak za korakom začel prepoznavati šport kot derivat libida in kot integralni sestavni del regulatornih/disciplinatornih praks oziroma oblastnih razmerij (ki so historično, družbenostrukturno, socialno in psihološko pogojene) po eni strani vrnitve nazaj ni bilo več; po drugi pa je v običajno vsakdanjo percepcijo/interpretacijo športa začel vnašati nelagodje.
|
|
družljívost |
knjiž. lastnost družljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 
