|
žíriti |
1. nav. 3. os., gozd. delati, roditi žir:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žiró |
v zvezi žiro račun bančni račun, s katerega izplačuje banka samo toliko, kot je vloženo; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žíto |
kulturne rastline s klasi, lati ali njihovo seme:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žìv |
posnema glas vrabca ali nekaterih drugih ptic:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
živáhen |
1. ki se lahkotno in veliko giblje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
živáhnost |
lastnost, značilnost živahnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
živál |
1. bitje, ki se hrani z organskimi snovmi, ima čutila in se navadno lahko premika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
živálskost |
lastnost, značilnost živalskega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
živcobòl |
-ôla; m, vir: B; povezave:
|
|
žívčevje |
živci telesa ali dela telesa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žívec |
1. skupek celičnih vlaken, ki prevajajo dražljaje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žívelj |
publ., s prilastkom 1. prebivalstvo, prebivalci:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žívež |
kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
živíka |
bot. poganjek, ki se lahko razvije v samostojno rastlino; živica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
živína |
1. navadno večje domače živali, ki se redijo, vzrejajo zaradi gospodarskih koristi, zlasti govedo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
živínče |
1. nav. ekspr. navadno večja domača žival, ki se redi, vzreja zaradi gospodarskih koristi, zlasti manjše govedo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
življenjemŕkel |
-kla -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
življênjskost |
1. lastnost, značilnost, ki izhaja iz resničnosti, iz življenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
živobárvnost |
lastnost, značilnost živobarvnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
živoróden |
1. zool. pri katerem se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
živoródnost |
bot., zool. lastnost živorodnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žívost |
lastnost, značilnost živega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
životárjenje |
glagolnik od životariti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
živžáv |
ekspr. raznovrstni, hkratni živahni glasovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlebíčkanje |
agr. cepljenje, pri katerem se prirezan cepič spoji z zarezanim žlebom podlage:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlébiti |
delati v kaj žleb, žlebove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
žlébljenje |
glagolnik od žlebiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
žlíca |
1. priprava iz daljšega ročaja in ovalnega vbočenega dela za dajanje v usta, zajemanje zlasti tekočih jedi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlíčarka |
zool. močvirska ptica selivka z belim perjem in na koncu v obliki žlice razširjenim kljunom, Platalea leucorodia:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlobúdra |
1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlobudráč |
slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlobudránje |
glagolnik od žlobudrati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlobudrávost |
ekspr. lastnost žlobudravega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlubudrati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
žmíc |
nar. vzhodno končni del biča iz vlaken lanu, konoplje, ki omogoča pokanje; pokec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žóga |
kroglast predmet, ki se pri igranju, športni igri meče, suva, odbija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žóganje |
glagolnik od žogati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žokálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
žólca |
polprozorna, poltrda jed iz kuhanih svinjskih parkljev, glave:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
žólčnokísel |
-sla -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
žólna |
1. ptica z močnim dletastim kljunom in nogami, prilagojenimi za plezanje po deblu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žoltíca |
zastar. 1. zlatenica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žoltovína |
bot. rastlina z golimi ali le po robu dlakavimi listi in rumenimi metuljastimi cveti v socvetjih; barvilna košeničica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žonglíranje |
glagolnik od žonglirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žrébanje |
glagolnik od žrebati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žrebè |
kobilji mladič:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žrében |
1. v zvezi s kobila brej:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žrél |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
žrêlnica |
anat. limfni organ v nosnem delu žrela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žrêlo |
1. del prebavne in dihalne cevi od nosne votline do grla in požiralnika:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žréti |
1. ekspr. hlastno jesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žrétje |
1. glagolnik od žreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žrtvovánje |
1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja žrtev, darov božanstvu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žuborênje |
glagolnik od žuboreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žuboréti |
1. dajati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žúganje |
glagolnik od žugati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žulíti |
1. delati, povzročati žulj, žulje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žúlj |
mehur, ki nastane na koži zaradi pritiskanja, drgnjenja, zlasti na rokah, nogah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žúljavost |
lastnost, značilnost žuljavega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
župàn |
v nekaterih slovanskih deželah, nekdaj plašču podobno moško vrhnje oblačilo s stoječim ovratnikom in z gubami na hrbtu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
župánec |
zastar. krpa, zaplata:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
županovánje |
glagolnik od županovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žurati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
žurirati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
žužljánje |
glagolnik od žužljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žužljáti |
ekspr. 1. oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žužnjánje |
glagolnik od žužnjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žužnjáti |
ekspr. 1. oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žužnjàv |
ekspr. ki se oglaša z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvéčenje |
glagolnik od žvečiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvekánje |
glagolnik od žvekati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvènk |
1. oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvènk |
posnema oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvénkati |
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
žvenkèt |
oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvenketálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
žvenketánje |
glagolnik od žvenketati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvenketáti |
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvenkljánje |
glagolnik od žvenkljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvénkniti |
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
žvêplec |
kem., v zvezi ogljikov žveplec spojina ogljika in žvepla; ogljikov sulfid:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žveplenjáča |
bot., v zvezi navadna žveplenjača strupena goba z žvepleno rumenim klobukom in dolgim rumenim betom, Hypholoma fasciculare; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žveplénka |
1. nekdaj vžigalica, ki ima v vnetljivi glavici žveplo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žveplénokísel |
-sla -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
žveplíti |
agr. žveplati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvêplo |
krhka nekovina živo rumene barve, ki gori z modrim plamenom:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
žveplovodík |
poljud. spojina žvepla in vodika z vonjem po gnilih jajcih,; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvérca |
1. ekspr. zelo živahen, nemiren človek, zlasti otrok:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvížg |
visok, oster glas:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvižgálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
žvížganje |
glagolnik od žvižgati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvížgati |
1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročati visoke, ostre glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvížgniti |
1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročiti visok, oster glas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvrgolênje |
glagolnik od žvrgoleti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvrgoléti |
1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvrgolévček |
ekspr. otrok, ki s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govori, pripoveduje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvŕkati |
ekspr. dajati kratke, svetle glasove pri premikanju česa redkega, tekočega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvŕklja |
lesena priprava z odebeljenim nazobčanim koncem zlasti za pripravljanje tekočega testa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvrkljánje |
glagolnik od žvrkljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvrkljáti |
1. s sukanjem žvrklje v dlaneh sem in tja mešati, da se delci tekoče snovi enakomerno porazdelijo ali da snov naraste:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
49.744 49.844 49.944 50.044 50.144 50.244 50.344 50.444 50.544 50.644