|
zavijálka |
delavka, ki kaj zavija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zavíjanje |
glagolnik od zavijati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíkati |
1. oglasiti se z visokim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaviráč |
delavec, ki zavira železniško vozilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavirálnik |
žel. naprava na vlečnem vozilu za zaviranje vlaka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavirálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zavíranje |
glagolnik od zavirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavístnost |
lastnost, značilnost zavistnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavítost |
lastnost, značilnost zavitega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavodíti |
-vódim; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zavòj |
1. glagolnik od zaviti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavójek |
knjiž. zavita, vijugasta črta kot del zlasti z roko zapisane črke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojíca |
1. knjiž., redko spirala:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavojít |
1. knjiž., redko spiralast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavójnica |
zastar. spirala:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojnína |
knjiž. kar se rabi za zavijanje, zaščito blaga ali izdelkov; embalaža:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavóra |
1. priprava, mehanizem za zaviranje česa, zlasti vozila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavótel |
-tla -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zavóženec |
pog., ekspr. kdor pride, se spravi v slab, neugoden položaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavóženost |
pog., ekspr. stanje česa, kar je zaradi napačnega vodenja, delovanja v slabem, neugodnem položaju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavpíti |
1. spregovoriti z močnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavráčanje |
glagolnik od zavračati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavráčati |
1. delati, da žival ne pride, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavračilo |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavrel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavrélka |
1. agr. bolezen vina, pri kateri se zaradi učinkovanja segretega alkohola prekine alkoholno vrenje in razvijejo bakterije, ki povzročajo razkroj; zavrelica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavreščáti |
1. oglasiti se z močnimi, rezkimi, neprijetnimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrétje |
glagolnik od zavreti1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrgljív |
ki se {lahko} zavrže:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrískati |
oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrískniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zavrísniti |
zaradi vznemirjenja oglasiti se z visokim, močnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrkniti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavrnítev |
glagolnik od zavrniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
završáti |
1. dati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
završéti |
1. dati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrtálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zavrtávati |
redko z vrtanjem delati, oblikovati; izvrtavati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrtínčiti |
povzročiti, da se kaj premika v spiralastih zavojih:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavŕtje |
glagolnik od zavreti2:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrtljáj |
1. glagolnik od zavrteti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavŕtost |
lastnost, značilnost zavrtega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrvráti |
knjiž. dati glasove kot voda pri vretju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavŕžek |
1. ed. slabi, nekvalitetni izdelki; izmeček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavŕženec |
1. ekspr. človek, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavŕženost |
1. ekspr. stanje človeka, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavzdíhniti |
1. s slišnim globokim vdihom in izdihom izraziti žalost, hrepenenje, olajšanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavzémanje |
glagolnik od zavzemati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavzétje |
1. glagolnik od zavzeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazdéti se |
1. s smiselnim osebkom v dajalniku dobiti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazdihniti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zazibávati |
navadno s prislovnim določilom z zibanjem povzročati, da kdo polagoma pride v stanje, kot ga izraža določilo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazídanost |
lastnost, značilnost zazidanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazidáva |
1. glagolnik od zazidati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazidávati |
1. z zidanjem delati, da kak prostor v čem preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazidljívost |
lastnost, značilnost zazidljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazímljenje |
glagolnik od zazimiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznámba |
1. glagolnik od zaznamovati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznamovánje |
glagolnik od zaznamovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznamovánost |
1. lastnost, značilnost zaznamovanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznánje |
knjiž. glagolnik od zaznati; zaznava:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznáva |
1. glagolnik od zaznati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznávanje |
glagolnik od zaznavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznávnost |
lastnost, značilnost zaznavnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenčáti |
dati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenéti |
1. dati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenketáti |
dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvénkniti |
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zazvončkljáti |
1. dati kratke, visoke, zveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvoníti |
1. dati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažalostíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zaželênost |
lastnost, značilnost zaželenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zažgoléti |
1. oglasiti se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažíg |
glagolnik od zažgati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažíganje |
glagolnik od zažigati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažígati |
1. delati, povzročati, da kaj zagori:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažírati |
ekspr. živeti od dela drugega, na škodo drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaživel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zažlobudráti |
1. dati glasove kot voda pri močnem vretju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažmíkati |
1. redko dati kratke, tleskajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažuboréti |
1. dati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažurati |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zažužljáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zažvenketáti |
dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažvénkniti |
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zažvížgati |
1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročiti visoke, ostre glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažvrgoléti |
1. oglasiti se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
za... |
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje; predpona, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbádanje |
glagolnik od zbadati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbadljívost |
lastnost, značilnost zbadljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbásati |
pog. stlačiti, zriniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbêbiti |
slabš. poneumiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zbíjanje |
glagolnik od zbijati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbíjati |
1. s tolčenjem, udarjanjem delati, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbíranje |
glagolnik od zbirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbírati |
1. delati, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov, stvari:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbirokratizírati |
nav. slabš. uvesti birokratizem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbistrítev |
glagolnik od zbistriti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zbíti |
1. s tolčenjem, udarjanjem narediti, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
49.444 49.544 49.644 49.744 49.844 49.944 50.044 50.144 50.244 50.344 
