|
zašklopotáti |
ekspr. 1. dati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrabljáti |
1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrebljáti |
1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrípati |
1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratke, visoke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaškrobotáti |
dati kratke, nizke, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškŕtati |
ob premiku dati kratke, rezke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašpeháti |
pog., ekspr. zelo umazati, zlasti z mastjo, maščobo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaštropotáti |
dati kratke, zamolkle glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašumástiti |
knjiž. glasno zašumeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašuméti |
1. dati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašušljáti |
ekspr. 1. nav. 3. os. skrivaj reči, povedati, zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašušmáriti |
nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašuštéti |
dati rahle, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašúštrati |
nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatajevánje |
glagolnik od zatajevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatajítev |
glagolnik od zatajiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatápljati |
star. preplavljati, prepajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatárnati |
z besedami, glasovi izraziti telesno ali duševno bolečino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatégel |
ki je iz glasov, tonov, ki trajajo dalj, kot je normalno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatégel |
-gla -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zategnítev |
glagolnik od zategniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zategovánje |
glagolnik od zategovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zategováti |
1. s potegom, potegi delati; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatékanje |
glagolnik od zatekati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatekel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zatemnel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zatemnélost |
lastnost, značilnost zatemnelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnítev |
1. glagolnik od zatemneti ali zatemniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnjevánje |
glagolnik od zatemnjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnjeváti |
1. z zakrivanjem delati, da kaj ne prepušča, ne oddaja svetlobe:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatesnítev |
glagolnik od zatesniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatìč |
1. podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da spaja, povezuje dva dela, elementa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatík |
1. glagolnik od zatakniti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíkanje |
glagolnik od zatikati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíkati |
1. s sunkom, potiskom delati, da kaj ploščatega, tankega pride za kaj ploščatega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatiktákati |
1. dati glas tiktak:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatílje |
zadnji del glave in vratu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatílnik |
zadnji del glave med tilnikom in temenom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíranje |
glagolnik od zatirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatírati |
1. delati, povzročati, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatískati |
1. s pritiskanjem česa, stiskanjem delati kako odprtino v čem neprehodno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatléskati |
1. dati kratke, svetle glasove ob ploskem udarjanju, zadevanju ob kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatléti |
1. zagoreti počasi in brez plamena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zató |
I. 1. izraža vzrok dejanja, znan iz predhodnega besedila:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatóhel |
1. ki zaradi neprezračenosti, tople vlažnosti neprijetno učinkuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatôhlost |
lastnost, značilnost zatohlega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatopíti |
star. preplaviti, prepojiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatopotáti |
večkrat slišno, topo udariti z nogami ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrapáti se |
pog., slabš. zaljubiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zatrdítev |
glagolnik od zatrditi, izjaviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdíti |
izraziti kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrjevánje |
glagolnik od zatrjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrjeváti |
izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕpati |
nav. ekspr. 1. zatlačiti, zapolniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrpávati |
nav. ekspr. 1. tlačiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕtje |
glagolnik od zatreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatúhel |
-hla -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zatúhtati |
pog. začeti premišljati, razglabljati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatulíti |
1. oglasiti se z močnim, zateglim, temnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaújčkati |
s premikanjem lastnega telesa zagugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúkati |
1. oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaukazavati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaupljívost |
lastnost, značilnost zaupljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpnost |
1. lastnost, značilnost zaupnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaustavítev |
glagolnik od zaustaviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaustávljanje |
glagolnik od zaustavljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaužítje |
glagolnik od zaužiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaužívanje |
glagolnik od zauživati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaváditi |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zavájanje |
glagolnik od zavajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavál |
petr. kamnina, ki nastane pri vdoru magme v zemeljsko skorjo; intruzija, lakolit; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavalè |
-éta; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zavalíti |
1. premakniti predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaljúh |
slabš. valjasto debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaríti |
1. z varjenjem zadelati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaroválo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zavarovánje |
1. glagolnik od zavarovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavarováti |
1. s čim, danim na določeno mesto, narediti kaj {bolj} varno pred čim slabim, nezaželenim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavédanje |
glagolnik od zavedati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavedljív |
redko ki lahko koga zavede:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavédnost |
1. lastnost zavednega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavékati |
nar. {glasno} zajokati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavésen |
navt., z zvezi zavesna ladja ladja, ki je z zadnjim delom preveč ugreznjena; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavesljáj |
zaveslaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéstnost |
lastnost, značilnost zavestnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavétnost |
lastnost, značilnost zavetnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéza |
1. kar koga zavezuje kaj storiti, delati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavezálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zavéznik |
1. kdor koga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavezovánje |
glagolnik od zavezovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavezováti |
1. z vrvico, trakom ali z deloma česa delati vozel; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavídanje |
glagolnik od zavidati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíh |
sprednji, zavihani del ovratnika pri plašču, suknjiču:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavihálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zavíhek |
sprednji, zavihani del ovratnika pri plašču, suknjiču:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavihováti |
delati, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerja iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijáča |
1. etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijáčka |
etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijálec |
delavec, ki kaj zavija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
49.344 49.444 49.544 49.644 49.744 49.844 49.944 50.044 50.144 50.244 
