|
zasliševánje |
glagolnik od zasliševati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslovéti |
postati splošno znan zaradi izrednih uspehov, lastnosti, kakovosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslutíti |
1. na osnovi nedoločnih razlogov dobiti občutek, spoznati, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúžek |
1. kar se zasluži z opravljanjem kakega dela, službe, navadno denar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúžkar |
1. ekspr. kdor opravlja kako delo, dejavnost zlasti zaradi zaslužka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúžkarstvo |
ekspr. opravljanje kakega dela, dejavnosti zlasti zaradi zaslužka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúžnost |
lastnost, značilnost zaslužnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehljáti se |
knjiž. z manj poudarjenim izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, srečo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehljívost |
lastnost, značilnost zasmehljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehovánje |
glagolnik od zasmehovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmejáti se |
z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi pokazati zlasti veselje, srečo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmrajênost |
lastnost, značilnost zasmrajenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmŕkati |
večkrat glasno potegniti sluz, zrak v nos:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasnóva |
navadno s prilastkom 1. začetna, nedokončna oblika česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasnovánost |
lastnost, značilnost zasnovanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasnubíti |
1. predlagati ženski poroko s seboj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasnútek |
navadno s prilastkom začetna, nedokončna oblika česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasočustvati |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zasolirati |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zasopel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zasopíhati |
1. večkrat močno, sunkovito, glasno dihniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasôpsti |
1. težko, glasno dihniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaspájkati |
teh. zadelati, zaliti s spajko:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaspal |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zasramovánje |
glagolnik od zasramovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasrbéti |
nav. 3. os. 1. povzročiti neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasŕditi se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zastájanje |
glagolnik od zastajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastal |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zastáranje |
glagolnik od zastarati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastárel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zastarélost |
lastnost, značilnost zastarelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastaréti |
postati tak, da ni več v skladu; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastarévanje |
glagolnik od zastarevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastarévati |
postajati tak, da ni več v skladu; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastarljív |
jur. ki lahko zastara:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastarokopítiti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zástava |
nar. primorsko pas oblakov, megle nad gorami ob nastopu burje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zastavítev |
glagolnik od zastaviti1:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastavítev |
glagolnik od zastaviti2:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastávljanje |
glagolnik od zastavljati1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastávljanje |
glagolnik od zastavljati2:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastávljati |
1. s postavitvijo, namestitvijo česa delati kaj neprehodno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastavnína |
nekdaj vsota, ki jo plača zastavitelj zastavljalnici ob odkupu zastavljene stvari za stroške:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasteklítev |
1. glagolnik od zastekliti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastekljevánje |
glagolnik od zastekljevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastíčiti |
grad. obdelati stike med zidaki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastíranje |
glagolnik od zastirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastírka |
agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi; steljivo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastókati |
1. dati slaboten, zategel glas, zlasti zaradi telesne bolečine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastónj |
1. brez plačila, brezplačno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastónjkar |
ekspr. 1. kdor dobi, zahteva kaj zastonj, brezplačno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastonjkáriti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zastónjkarstvo |
miselnost, lastnosti ali ravnanje zastonjkarjev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastónjski |
knjiž. 1. ki je zastonj, brezplačen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastónjskost |
knjiž. lastnost, značilnost zastonjskega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastòp |
zgod., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji skupina ljudi, ki na podlagi samouprave vodi določeno skupnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastópanje |
glagolnik od zastopati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zástor |
1. glavna odrska zavesa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastraševánje |
glagolnik od zastraševati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastraševáti |
z namernim vzbujanjem strahu delati, povzročati, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrašítev |
glagolnik od zastrašiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrašíti |
z vzbuditvijo strahu narediti, povzročiti, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zastrél |
redko strel, pri katerem krogla ostane v telesu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrélek |
krogla, ki ostane v telesu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrélen |
med., v zvezi zastrelna rana rana, ki jo naredi krogla, ki ostane v telesu; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrelína |
med. rana, ki jo naredi krogla, ki ostane v telesu; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastréljati |
žarg., šport. z napačnim, slabim streljanjem zapraviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastríči |
1. s skrajšanjem, odstranitvijo dela las, dlak; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastŕtje |
glagolnik od zastreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrúg |
alp. vdolbina, vzboklina, ki jo naredi veter z odnašanjem, odlaganjem snega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrúgati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zastrupítev |
glagolnik od zastrupiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrúpljanje |
glagolnik od zastrupljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrupljênje |
glagolnik od zastrupiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasúk |
glagolnik od zasukati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasúkanje |
glagolnik od zasukati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zasúmiti |
brez {potrjenega} dokaza pomisliti, da je kdo ali kaj lahko v zvezi s čim slabim, nedovoljenim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasútje |
1. glagolnik od zasuti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasúžnjenje |
glagolnik od zasužnjiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasužnjevánje |
glagolnik od zasužnjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasužnjeváti |
1. delati, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasúžnjiti |
1. narediti, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvaljkáti |
premakniti dlani, prste drugega ob drugem tako, da se to, kar je med njimi, zmehča, zmečka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zasvetlíkati se |
oddati, dati v kratkih presledkih svetlobo, navadno neizrazito, slabo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvinjáti |
slabš. zamazati, onesnažiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvírati |
zastar. zaigrati {na glasbilo}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasviščáti |
dati ostre, sikajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvrčáti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zašantáti |
slabš. zašepati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščebetáti |
1. oglasiti se s kratkimi, nerazločnimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščeketáti |
1. oglasiti se z glasom šček:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščeméti |
povzročiti zlasti v očeh rahlo bolečino, ki sili k drgnjenju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščíta |
1. glagolnik od zaščititi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščitílo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zašelestéti |
dati rahle, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašepetáti |
reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašívati |
s šivanjem delati kaj celo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašklepetáti |
dati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašklômpniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
49.244 49.344 49.444 49.544 49.644 49.744 49.844 49.944 50.044 50.144 
