zacmériti se |
lahno zajokati s tožečim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacmévkati |
oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacmokáti |
1. z ustnicami in jezikom dati nizke, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacopotáti |
večkrat plosko stopiti, da se sliši glas cop:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacvenketáti |
dati kratke, zveneče, kovinske glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacvíliti |
1. oglasiti se z zelo visokim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacvrčáti |
oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacvŕkati |
dati ostre, pokljajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacvrkútati |
oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacvrlíkati |
oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi; zacvrčati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začáranje |
glagolnik od začarati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začárati |
1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začásnost |
lastnost, značilnost začasnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začečkáti |
slabš. nerazločno, grdo zapisati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začénjanje |
glagolnik od začenjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začepítev |
glagolnik od začepiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začépljenje |
glagolnik od začepiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začéti |
1. izraža začetek opravljanja kakega dela, kake dejavnosti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začínjenost |
lastnost, značilnost začinjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začiríkati |
oglasiti se z glasom čiri:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začívkati |
oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začmokáti |
redko dati cmokanju podobne glasove; zacmokati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začrkávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
začrnel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
začrnélost |
lastnost, značilnost začrnelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začrtávanje |
glagolnik od začrtavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začrtávati |
1. s črto, črtami delati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začrtováti |
1. s črto, črtami delati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začvekáti |
slabš. reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadàh |
manj močen neprijeten vonj, navadno po slabem, pokvarjenem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zadáhlost |
lastnost, značilnost zadahlega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadájati |
delati, povzročati kaj, navadno neprijetnega, slabega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadáti |
1. narediti, povzročiti kaj, navadno neprijetnega, slabega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadáviti |
umoriti s stiskanjem grla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadávljenje |
glagolnik od zadaviti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zádek |
del živalskega telesa, navadno pri žuželkah, ki je na nasprotnem koncu kot glava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadelováti |
1. s kako snovjo, predmetom delati, da kak prostor v čem preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadelovína |
čeb. zadelavina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadétje |
glagolnik od zadeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadétost |
lastnost, značilnost zadetega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadéva |
1. kar je, se dogaja in je predmet določene obravnave, zlasti uradne:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadévanje |
glagolnik od zadevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadíhel |
-hla -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zadihováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
zadímljenje |
glagolnik od zadimiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadíranje |
glagolnik od zadirati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadírati |
s sunki delati, da kaj ostrega, koničastega pride v kaj in tam ostane:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadírati se |
ekspr. oglašati se z močnim, neprijetnim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadírčen |
ki z močnim, neprijetnim glasom izraža nezadovoljstvo, nesoglasje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadírčnost |
lastnost zadirčnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zádnjak |
žarg., pri savinjskih splavarjih veslač na zadnjem delu splava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadolževánje |
glagolnik od zadolževati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadolžítev |
glagolnik od zadolžiti se:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadomováti |
-újem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
zadonéti |
1. dati poln, nizek glas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadostítev |
1. glagolnik od zadostiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadostíti |
1. z dajalnikom narediti, da je kaj skladno z zahtevami, pričakovanji, izhajajočimi iz tega, kar izraža določilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadôstnost |
lastnost, značilnost zadostnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadostováti |
biti v skladu s pričakovano, zahtevano, potrebno količino, mero:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadóščati |
1. biti v skladu s pričakovano, zahtevano količino, mero:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadoščênje |
1. duševno stanje, pri katerem se kaj doživlja kot skladno z lastnimi zahtevami, pričakovanji:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadovóljen |
1. ki se duševno ugodno počuti zaradi doživljanja svojega stanja kot dovolj skladnega z lastnimi potrebami, željami:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadovoljevánje |
glagolnik od zadovoljevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadovoljeváti |
1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega delati, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadovoljítev |
glagolnik od zadovoljiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadovoljív |
1. ki je po lastnostih, kakovosti v skladu s pričakovanji, zahtevami, potrebami, željami:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadovoljívost |
1. lastnost zadovoljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadovóljnost |
1. lastnost zadovoljnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadrdráti |
1. dati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadremúckati |
ekspr. lahno zadremati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadréti se |
ekspr. oglasiti se z močnim, neprijetnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadrgetáti |
1. močno se stresti, zlasti od vznemirjenja, mraza:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadŕgnjenje |
glagolnik od zadrgniti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadrhtéti |
1. rahlo se stresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadŕtež |
slabš. trdovraten, zagrizen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadŕtost |
slabš. trdovratnost, zagrizenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zádružnica |
članica zadruge:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zádružnik |
član zadruge:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadržálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zadržánje |
1. glagolnik od zadržati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadržánost |
1. lastnost, značilnost zadržanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadrževálnik |
grad. prostor za pregrado za zadrževanje zlasti poplavnih vod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadrževánje |
glagolnik od zadrževati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadúšen |
ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadušítev |
glagolnik od zadušiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadušljívost |
lastnost, značilnost zadušljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadúšnost |
lastnost, značilnost zadušnega, zadušljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadúžbina |
v srbskem okolju cerkev, samostan, ki ga da postaviti vladar, fevdalni gospod in v katerem se zanj opravlja bogoslužje, molitve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafecljáti |
pog. zaplesti, zavozlati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafofotáti |
večkrat slišno zamahniti s perutmi, zlasti velikimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrkávanje |
glagolnik od zafrkavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrkljívost |
pog. lastnost, značilnost človeka, ki {rad} draži koga, se norčuje iz koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrustrirati |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zafugírati |
grad. zaliti, zadelati fuge, reže zaradi zaščite ali olepšave:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagágati |
oglasiti se z glasom ga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaganjáč |
avt. elektromotor na tok iz baterije, ki požene glavni motor avtomobila; zaganjalnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaganjálnik |
avt. elektromotor na tok iz baterije, ki požene glavni motor avtomobila:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaganjálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zagánjanje |
glagolnik od zaganjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zagatítev |
glagolnik od zagatiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|