besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: la   zadetki: 49.144-49.243



zacmériti se  lahno zajokati s tožečim glasom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zacmévkati  oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zacmokáti  1. z ustnicami in jezikom dati nizke, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zacopotáti  večkrat plosko stopiti, da se sliši glas cop:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zacvenketáti  dati kratke, zveneče, kovinske glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zacvíliti  1. oglasiti se z zelo visokim glasom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zacvrčáti  oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zacvŕkati  dati ostre, pokljajoče glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zacvrkútati  oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zacvrlíkati  oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi; zacvrčati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začáranje  glagolnik od začarati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začárati  1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začásnost  lastnost, značilnost začasnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začečkáti  slabš. nerazločno, grdo zapisati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začénjanje  glagolnik od začenjati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začepítev  glagolnik od začepiti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začépljenje  glagolnik od začepiti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začéti  1. izraža začetek opravljanja kakega dela, kake dejavnosti; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začínjenost  lastnost, značilnost začinjenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začiríkati  oglasiti se z glasom čiri:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začívkati  oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začmokáti  redko dati cmokanju podobne glasove; zacmokati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začrkávati  -am; nedov., vir: B; povezave: nova beseda
začrnel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
začrnélost  lastnost, značilnost začrnelega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začrtávanje  glagolnik od začrtavati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začrtávati  1. s črto, črtami delati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začrtováti  1. s črto, črtami delati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začvekáti  slabš. reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadàh  manj močen neprijeten vonj, navadno po slabem, pokvarjenem:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zadáhlost  lastnost, značilnost zadahlega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadájati  delati, povzročati kaj, navadno neprijetnega, slabega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadáti  1. narediti, povzročiti kaj, navadno neprijetnega, slabega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadáviti  umoriti s stiskanjem grla:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadávljenje  glagolnik od zadaviti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zádek  del živalskega telesa, navadno pri žuželkah, ki je na nasprotnem koncu kot glava:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadelováti  1. s kako snovjo, predmetom delati, da kak prostor v čem preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadelovína  čeb. zadelavina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadétje  glagolnik od zadeti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadétost  lastnost, značilnost zadetega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadéva  1. kar je, se dogaja in je predmet določene obravnave, zlasti uradne:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadévanje  glagolnik od zadevati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadíhel  -hla -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
zadihováti  -újem; nedov., vir: B; povezave: nova beseda
zadímljenje  glagolnik od zadimiti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadíranje  glagolnik od zadirati se:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadírati  s sunki delati, da kaj ostrega, koničastega pride v kaj in tam ostane:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadírati se  ekspr. oglašati se z močnim, neprijetnim glasom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadírčen  ki z močnim, neprijetnim glasom izraža nezadovoljstvo, nesoglasje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadírčnost  lastnost zadirčnega človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zádnjak  žarg., pri savinjskih splavarjih veslač na zadnjem delu splava:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadolževánje  glagolnik od zadolževati se:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadolžítev  glagolnik od zadolžiti se:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadomováti  -újem; dov., vir: B; povezave: nova beseda
zadonéti  1. dati poln, nizek glas:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadostítev  1. glagolnik od zadostiti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadostíti  1. z dajalnikom narediti, da je kaj skladno z zahtevami, pričakovanji, izhajajočimi iz tega, kar izraža določilo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadôstnost  lastnost, značilnost zadostnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadostováti  biti v skladu s pričakovano, zahtevano, potrebno količino, mero:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadóščati  1. biti v skladu s pričakovano, zahtevano količino, mero:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadoščênje  1. duševno stanje, pri katerem se kaj doživlja kot skladno z lastnimi zahtevami, pričakovanji:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadovóljen  1. ki se duševno ugodno počuti zaradi doživljanja svojega stanja kot dovolj skladnega z lastnimi potrebami, željami:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadovoljevánje  glagolnik od zadovoljevati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadovoljeváti  1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega delati, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadovoljítev  glagolnik od zadovoljiti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadovoljív  1. ki je po lastnostih, kakovosti v skladu s pričakovanji, zahtevami, potrebami, željami:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadovoljívost  1. lastnost zadovoljivega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadovóljnost  1. lastnost zadovoljnega človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadrdráti  1. dati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadremúckati  ekspr. lahno zadremati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadréti se  ekspr. oglasiti se z močnim, neprijetnim glasom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadrgetáti  1. močno se stresti, zlasti od vznemirjenja, mraza:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadŕgnjenje  glagolnik od zadrgniti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadrhtéti  1. rahlo se stresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadŕtež  slabš. trdovraten, zagrizen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadŕtost  slabš. trdovratnost, zagrizenost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zádružnica  članica zadruge:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zádružnik  član zadruge:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadržálo  -a; s, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
zadržánje  1. glagolnik od zadržati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadržánost  1. lastnost, značilnost zadržanega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadrževálnik  grad. prostor za pregrado za zadrževanje zlasti poplavnih vod:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadrževánje  glagolnik od zadrževati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadúšen  ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadušítev  glagolnik od zadušiti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadušljívost  lastnost, značilnost zadušljivega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadúšnost  lastnost, značilnost zadušnega, zadušljivega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadúžbina  v srbskem okolju cerkev, samostan, ki ga da postaviti vladar, fevdalni gospod in v katerem se zanj opravlja bogoslužje, molitve:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zafecljáti  pog. zaplesti, zavozlati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zafofotáti  večkrat slišno zamahniti s perutmi, zlasti velikimi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zafrkávanje  glagolnik od zafrkavati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zafrkljívost  pog. lastnost, značilnost človeka, ki {rad} draži koga, se norčuje iz koga:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zafrustrirati  dov., vir: N; povezave: nova beseda
zafugírati  grad. zaliti, zadelati fuge, reže zaradi zaščite ali olepšave:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagágati  oglasiti se z glasom ga:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaganjáč  avt. elektromotor na tok iz baterije, ki požene glavni motor avtomobila; zaganjalnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaganjálnik  avt. elektromotor na tok iz baterije, ki požene glavni motor avtomobila:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaganjálo  -a; s, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
zagánjanje  glagolnik od zaganjati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagatítev  glagolnik od zagatiti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   48.644 48.744 48.844 48.944 49.044 49.144 49.244 49.344 49.444 49.544  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA