|
učênje |
1. glagolnik od učiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učênost |
lastnost, značilnost učenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učilíšče |
star. šola, navadno srednja ali višja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učílo |
1. učno sredstvo, zlasti šolsko:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učinkovánje |
glagolnik od učinkovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učinkováti |
nav. 3. os. 1. s svojimi lastnostmi vplivati na kaj, da se spremenijo kemične lastnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učinkovítost |
lastnost, značilnost učinkovitega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učiteljevánje |
glagolnik od učiteljevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učiteljíšče |
do 1968 šola za poklicno usposabljanje {osnovnošolskih} učiteljev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učíti |
1. s posredovanjem znanja usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učljívost |
lastnost, značilnost učljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učlovéčenje |
glagolnik od učlovečiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
učlovečevánje |
glagolnik od učlovečevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učlovečeváti |
knjiž. 1. delati, povzročati, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učlovéčiti |
knjiž. 1. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učnína |
znesek, ki se plača za učenje, poučevanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udarjálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
udárjanje |
glagolnik od udarjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udárnik |
zlasti prva leta po 1945 častni naziv za delavca, zlasti fizičnega, ki zelo presega normo, delovne zahteve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udárništvo |
zlasti prva leta po 1945 močno preseganje norme, delovnih zahtev, zlasti pri fizičnem delu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udárnost |
lastnost, značilnost udarnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udejstvítev |
glagolnik od udejstviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udejstvovánje |
glagolnik od udejstvovati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udeleževánje |
glagolnik od udeleževati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udelováti |
udelavati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udíniti se |
slabš., z dajalnikom začeti pretirano vdano opravljati določeno delo, nalogo za koga zaradi svojih koristi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udínjanje |
glagolnik od udinjati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udíranje |
glagolnik od udirati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udnína |
star. članarina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udóbnež |
ekspr. lagoden, len človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udóbnost |
1. lastnost, značilnost udobnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udomáčenje |
glagolnik od udomačiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udomáčenost |
lastnost, značilnost udomačenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udomačevánje |
glagolnik od udomačevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udomačeváti |
1. delati, da postane kaka divja žival domača:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udomačítev |
glagolnik od udomačiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udòr |
1. glagolnik od udreti se:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udorína |
1. vdolbina, jama, nastala zaradi udrtja tal, zemlje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udríhanje |
glagolnik od udrihati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udrtína |
1. vdolbina, luknja, nastala zaradi udrtja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udŕtje |
glagolnik od udreti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udušítev |
glagolnik od udušiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ùf |
1. izraža olajšanje, sprostitev po napetosti, naporu:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugájanje |
glagolnik od ugajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uganítev |
glagolnik od uganiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uganíti |
1. ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugánjanje |
glagolnik od uganjati, delati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugánjati |
ekspr. 1. delati, početi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugasítev |
glagolnik od ugasiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugáslost |
lastnost, značilnost ugaslega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugasnítev |
glagolnik od ugasniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugášanje |
glagolnik od ugašati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugášati |
1. delati, da kaj preneha goreti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugíbanje |
glagolnik od ugibati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugíbati |
1. prizadevati si ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglèd |
zelo dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugledalíščenje |
glagolnik od ugledališčiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglédnost |
lastnost, značilnost uglednega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugnêsti |
1. z gnetenjem narediti kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugnétati |
z gnetenjem delati kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugnézdenje |
glagolnik od ugnezditi se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugodítev |
glagolnik od ugoditi1:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugódje |
stanje, ko so v pravi meri zadovoljene zlasti čutne potrebe koga:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugódnost |
1. lastnost, značilnost ugodnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugotávljanje |
glagolnik od ugotavljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugotovílo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
ugotovljívost |
lastnost, značilnost ugotovljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugovárjanje |
glagolnik od ugovarjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugóvor |
1. glagolnik od ugovarjati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrabítev |
glagolnik od ugrabiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrábljanje |
glagolnik od ugrabljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrétje |
glagolnik od ugreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrévati |
delati kaj toplo; ogrevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrèz |
1. glagolnik od ugrezniti se:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrézanje |
glagolnik od ugrezati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrézati se |
1. zaradi lastne teže pomikati se v navpični smeri navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugreznína |
vdolbina, jama, nastala zaradi ugreznjenja zemlje, tal:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugrézniti se |
1. zaradi lastne teže pomakniti se v navpični smeri navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugréznjenje |
glagolnik od ugrezniti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugríz |
1. glagolnik od ugrizniti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhájanje |
glagolnik od uhajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úharica |
roparska nočna ptica z okroglo glavo in pernatimi uhlji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhodíti |
1. s hojo, hojenjem narediti kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhú |
posnema glas sove:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uhuhú |
1. posnema glas sove:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
uigránost |
lastnost, značilnost uigranega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uigráti |
narediti, povzročiti, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uigrávanje |
glagolnik od uigravati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uigrávati |
delati, povzročati, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uistosmerítev |
glagolnik od uistosmeriti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uistosmérjanje |
glagolnik od uistosmerjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uistosmérjati |
knjiž. delati, da dobi, ima kaj isto smer, usmerjenost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uistosmérjenost |
knjiž. lastnost, značilnost uistosmerjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
újčkanje |
glagolnik od ujčkati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
újčkati |
s premikanjem lastnega telesa gugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujéda |
1. ptica z navadno ukrivljenim, ostrim kljunom in zakrivljenimi kremplji, ki se hrani zlasti s pticami, z manjšimi sesalci:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ujédanje |
glagolnik od ujedati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujedávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
ujedljívost |
nav. ekspr. lastnost, značilnost ujedljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujemálen |
lingv., v zvezi ujemalni prilastek prilastek, ki se v sklonu, številu {in spolu} ujema z odnosnico; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
47.144 47.244 47.344 47.444 47.544 47.644 47.744 47.844 47.944 48.044 
