|
štáti se |
-ám se; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
šteflét |
nav. mn., zastar. polvisoki čevelj brez vezalk, z vstavljeno elastiko za lažje obuvanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štékanje |
lingv. dodajanje glasu š pred kazalnimi zaimki in prislovi, ki se začenjajo s t:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štélcel |
-cla; m, vir: B; povezave:
|
|
štéti |
1. imenovati števila po vrsti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štétje |
glagolnik od šteti 1, 2:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
števílčen |
nanašajoč se na številke ali števila:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
števílčenje |
glagolnik od številčiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
števíljenje |
glagolnik od številiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štévnost |
lingv. lastnost samostalnikov, ki se kaže v njihovi vezljivosti z glavnimi števniki; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štíbelc |
1. nar. manjša soba z vhodom iz glavnega stanovanjskega prostora v kmečki hiši, navadno za spanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štífta |
star. ustanova, zlasti cerkev, samostan:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štíftar |
zlasti v 16. stoletju pripadnik verske sekte, ki se zavzema za ustanavljanje cerkev, samostanov in med zamaknjenjem pleše, skače:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štíftarstvo |
zlasti v 16. stoletju verska sekta, katere pripadniki se zavzemajo za ustanavljanje cerkev, samostanov in med zamaknjenjem plešejo, skačejo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štíl |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
štíma |
nižje pog. glas:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štíngel |
-gla; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
štipéndija |
denarna pomoč, ki jo daje kaka ustanova, skupnost za šolanje, strokovno izpopolnjevanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štipendíranje |
glagolnik od štipendirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štírikrílen |
ki ima štiri krila:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štírirazrédnica |
nekdaj štirirazredna šola:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štíriséd |
šport. vozilo s štirimi sedeži, zlasti za bob, kajak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štírivalénten |
kem. ki lahko veže štiri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štírivógel |
-gla; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
štolnína |
rel. pristojbina, ki se plača ob različnih obredih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štór |
1. po podiranju drevja preostali del debla:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
štórast |
slabš. neroden, okoren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štórati |
gozd. razdirati {oglarsko} kopo, ko je oglje kuhano:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štorkljánje |
glagolnik od štorkljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štós |
žarg. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štrámpel |
-pla; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
štrapác |
nižje pog. velik napor, zlasti fizičen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štrapácen |
nižje pog. zlasti fizično naporen, težek:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štrapacírati |
nižje pog. veliko zlasti fizično delati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štrávba |
nav. mn., nar. flancat:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štrbúnk |
posnema zamolkel glas pri padcu {v vodo}:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štŕcelj |
1. po rezanju, sekanju preostali del navadno tanjšega debla, stebla, veje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štrébar |
nižje pog. iz častihlepja prizadeven človek, zlasti učenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štrícel |
-cla; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
štŕk |
izraža glas pri brizganju, škropljenju:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štŕkati |
1. dajati kratke, odsekane glasove zlasti pri brizgu, padcu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štŕkavec |
1. bot. rastlina z bodeče dlakavim ležečim steblom in rumenimi cveti, Ecballium:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štŕkelj |
nar. po rezanju, sekanju preostali del navadno tanjšega debla, stebla, veje; štrcelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štrléti |
1. biti, stati v položaju pravokotno na podlago, stran od česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štropòt |
glagolnik od štropotati ali štropotniti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štropotánje |
glagolnik od štropotati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štropotáti |
dajati kratke, zamolkle glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štropôtniti |
dati kratek, zamolkel glas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štrúcarica |
poletna solata z valjasto glavo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štrúčnica |
podolgovata posoda, pletena iz slame, v katero se daje vzhajat štruca:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štrúks |
tekst. navadno podolžno rebrasta bombažna ali volnena tkanina zlasti za moške hlače:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štúdij |
1. šolanje zlasti na višji ali visoki šoli:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
študíranje |
glagolnik od študirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
študírati |
1. pridobivati si izobrazbo zlasti na višji ali visoki šoli:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štúk |
um. zmes drobnega peska, apnenega mleka, mavca zlasti za izdelavo štukatur:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štúka |
žarg., med drugo svetovno vojno lahki bombnik, ki bombardira med strmim spuščanjem; strmoglavec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
štukatêr |
obrt. kdor dela, pritrjuje štukature:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
štúrel |
-rla -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
šúbara |
zlasti v srbskem okolju krzneno pokrivalo, kučma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šúkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
šúl |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
šúlferájnski |
v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji nanašajoč se na nemško prosvetno germanizatorsko organizacijo, zlasti na Koroškem in Štajerskem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šúm |
1. neizraziti, nezveneči, med seboj pomešani glasovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
šumástiti |
knjiž. glasno šumeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šumênje |
glagolnik od šumeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šuméti |
1. dajati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šumévec |
lingv. soglasnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
šumljánje |
glagolnik od šumljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šúmnik |
lingv. soglasnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
šumník |
nar. manjši slap:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
šúmnost |
lastnost, značilnost šumnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šúnd |
nav. slabš. delo brez umetniške vrednosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šúnkarica |
gastr. salama z nadevom iz koščkov svinjskega stegna in slanine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šušljánje |
glagolnik od šušljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šušljáti |
1. nav. 3. os., ekspr. skrivaj govoriti, pripovedovati, zlasti kaj neprijetnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šušmár |
nav. slabš. 1. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šušmáriti |
nav. slabš. 1. nestrokovno, površno opravljati kako delo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šušmárjenje |
glagolnik od šušmariti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šušmárstvo |
nav. slabš. 1. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šušnjáti |
redko izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s; šešljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šuštênje |
glagolnik od šušteti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šuštéti |
dajati rahle, nezveneče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šútati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
šváb |
1. slabš. Nemec, zlasti kot okupatorski vojak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
švabaríja |
slabš. Nemci, zlasti kot okupatorski vojaki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
švabobránec |
slabš. domobranec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
švabobránski |
slabš. domobranski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
švábski |
slabš. nemški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
švábščina |
slabš. nemški jezik, nemščina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
švapánje |
glagolnik od švapati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
švapáti |
lingv. izgovarjati dvoustnični v namesto nekdanjega trdega l pred srednjimi in zadnjimi samoglasniki:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
švédra |
slabš. šepast človek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
švedráti |
zaradi neustrezne hoje spreminjati prvotno obliko obuvala:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
švíganje |
glagolnik od švigati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
švígašvága |
ekspr. kdor zaradi koristi prilagaja svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
švíst |
oster, sikajoč glas:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
švíst |
posnema oster, sikajoč glas pri hitrem premikanju po zraku:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
švístanje |
glagolnik od švistati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
švístati |
v presledkih dajati ostre, sikajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
švistênje |
glagolnik od švisteti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
46.144 46.244 46.344 46.444 46.544 46.644 46.744 46.844 46.944 47.044 
