|
pristréči |
-stréžem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prisušíti se |
zaradi izgube vlage, vode se pritrditi na podlago:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisvájanje |
glagolnik od prisvajati si:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisvájati si |
1. delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisvít |
glagolnik od prisvitati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisvojeváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prisvojítev |
glagolnik od prisvojiti si:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisvojiti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prisvojíti si |
1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prišantáti |
slabš. prišepati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prišel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prišepetáti |
šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prišepetávanje |
glagolnik od prišepetavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prišepetávati |
šepetaje govoriti, pripovedovati komu kaj, zlasti česar ta ne ve:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prišepetovati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prišépniti |
šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
priškrebljáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prišpíliti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
prištétje |
glagolnik od prišteti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prištévanje |
glagolnik od prištevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prištófel |
-fla; m, vir: B; povezave:
|
|
pritajênost |
lastnost, značilnost pritajenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritajeváti |
1. delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti; prikrivati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritèg |
glagolnik od pritegniti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritegnítev |
glagolnik od pritegniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritegovánje |
glagolnik od pritegovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritékanje |
glagolnik od pritekati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritekmovati |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pritíka |
filoz. nebistvena, stranska lastnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritísk |
1. glagolnik od pritisniti ali pritiskati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pritiskáč |
gumbu podobna priprava za zapenjanje oblačila, sestavljena iz dveh delov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritískanje |
glagolnik od pritiskati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritískati |
1. delati, da na kaj deluje sila:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritísniti |
1. narediti, da na kaj deluje sila:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritísnjenje |
glagolnik od pritisniti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritíšati |
povzročiti, da postane kaj manj glasno, tišje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritlíkavost |
lastnost, značilnost pritlikavega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritólči |
1. priti, navadno glasno udarjajoč z nogo, palico ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritoževánje |
glagolnik od pritoževati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritrdítev |
glagolnik od pritrditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritrdovratiti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pritrgovánje |
glagolnik od pritrgovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritrgováti |
delati, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi v celoti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritrjevánje |
glagolnik od pritrjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritrkávanje |
glagolnik od pritrkavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priučevánje |
glagolnik od priučevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priučeváti |
delati koga sposobnega za opravljanje določenega dela neposredno z opravljanjem tega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priučítev |
glagolnik od priučiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priučíti |
1. narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela neposredno z opravljanjem tega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priučljívost |
lastnost, značilnost priučljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privabítev |
glagolnik od privabiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privábljanje |
glagolnik od privabljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privájanje |
glagolnik od privajati1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privájenost |
lastnost, značilnost privajenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priváten |
1. ki je last posameznika, posameznikov, zaseben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privatizácija |
glagolnik od privatizirati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privatizêrski |
nav. slabš. ki teži k omejitvi na zasebno življenje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privatizíranje |
glagolnik od privatizirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privátnik |
kdor ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja, zasebnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privédba |
glagolnik od privesti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privedênec |
kdor je zlasti prisilno priveden:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privèz |
1. glagolnik od privezati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privéznik |
navt. kamnit, železen steber na obali, ladji za privezovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privezoválec |
navt. kdor privezuje ladje, čolne k obali:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privezovánje |
glagolnik od privezovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privíd |
1. vidna zaznava brez stvarne podlage:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privihteti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
privíjanje |
glagolnik od privijati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privilegíranost |
lastnost, značilnost privilegiranega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privilegírati |
1. zlasti v razredni družbi s posebnimi pravicami, ugodnostmi omogočati določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priviligirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
privlèk |
glagolnik od privleči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privòd |
glagolnik od privesti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privolílo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
privolítev |
glagolnik od privoliti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privoljênje |
glagolnik od privoliti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privoščílo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
privoščíti |
1. občutiti zadovoljstvo nad tem, da kdo kaj ima, je deležen česa dobrega ali slabega, hudega:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privoščljív |
ki drugemu privošči, navadno kaj slabega, hudega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privoščljívost |
lastnost, značilnost privoščljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privòz |
1. glagolnik od privoziti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privriščáti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
privŕženec |
kdor ima zelo pozitiven odnos do koga, zlasti zaradi njegovih idej, nazorov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privŕženost |
zelo pozitiven odnos do koga, zlasti zaradi njegovih idej, nazorov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privzdígniti |
1. nekoliko, za krajši čas dvigniti, zlasti na eni strani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privzdígnjenost |
lastnost, značilnost privzdignjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privzdvigniti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
privzgájati |
z vzgojo povzročati, da kdo pridobi določeno, zlasti pozitivno lastnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privzgója |
glagolnik od privzgojiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privzgojênost |
lastnost, značilnost privzgojenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privzgojíti |
1. z vzgojo povzročiti, da kdo pridobi določeno, zlasti pozitivno lastnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizadévanje |
glagolnik od prizadevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizadévnost |
lastnost, značilnost prizadevnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizanášanje |
glagolnik od prizanašati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizanášati |
1. delati, da kdo za prestopek, negativno dejanje ni kaznovan, ni deležen negativnih posledic:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizanesljívost |
lastnost, značilnost prizanesljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizemljevati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prizidáva |
glagolnik od prizidati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizív |
knjiž. 1. pismeno izraženo nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi; pritožba:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prízma |
1. geom. telo, ki ga omejujeta dva vzporedna, skladna mnogokotnika in plašč:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|