|
pripóvednost |
lastnost, značilnost pripovednega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovedovánje |
1. glagolnik od pripovedovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovedováti |
1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripráva |
1. glagolnik od pripraviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripravljálnica |
1. šola, ki pripravlja za drugo, višjo šolo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priprávljanje |
glagolnik od pripravljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priprávljati |
1. s širokim pomenskim obsegom delati, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priprávnik |
kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priprávnost |
lastnost, značilnost pripravnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripŕtje |
glagolnik od pripreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripúst |
glagolnik od pripustiti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripustítev |
glagolnik od pripustiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripúščanje |
glagolnik od pripuščati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priraslíka |
bot. rastlina, ki raste na drugi rastlini in ima lastno presnovo; epifit; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priráščanje |
glagolnik od priraščati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priravnáti |
knjiž. prilagoditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priravnávati |
knjiž. 1. prilagajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priredítev |
1. javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirédje |
lingv. 1. zveza glavnih stavkov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priréja |
1. glagolnik od prirediti2:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priréjanje |
glagolnik od prirejati1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priréjati |
1. delati vsebinsko, oblikovno ustrezno za kak namen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirejênost |
lastnost, značilnost prirejenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirépek |
ekspr. kar je s čim povezano tako, da nima lastne pomembnosti, samostojnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirepkljáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
prirépnik |
slabš. kdor je komu pretirano vdan, pokoren:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirépništvo |
slabš. podrejena zveza s kom:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirèz |
papir. na določen format odrezan kos kartona, pripravljen za izdelavo zlasti škatel:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirezoválec |
delavec, ki prirezuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirezovánje |
glagolnik od prirezovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirobántiti |
ekspr. glasno govoreč, preklinjajoč priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priročênje |
glagolnik od priročiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priróčnik |
knjiga, publikacija, ki na pregleden način vsebuje podatke, navodila o čem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirôčnost |
lastnost, značilnost priročnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirojèn |
ki ga ima osebek ob rojstvu zlasti kot posebnost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirojênost |
lastnost, značilnost prirojenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirolkati |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prisadílo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prisébnost |
1. lastnost človeka, ki v nepričakovanem, težkem položaju razumno, premišljeno ravna:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priséganje |
glagolnik od prisegati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisejáti |
-séjem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
priselítev |
glagolnik od priseliti se:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priseljevánje |
glagolnik od priseljevati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisesáti se |
1. s priseski se pritrditi na podlago:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisesávati se |
s priseski se pritrjevati na podlago:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisèsek |
nav. mn. tvorba na koži zlasti nekaterih nižjih živali, ki omogoča pritrditev na podlago:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prisíliti |
s silo, pritiskom narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisíljenec |
1. kdor je prisiljen kaj biti, delati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisíljenost |
1. lastnost, značilnost prisiljenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisiljevánje |
glagolnik od prisiljevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisiljeváti |
s silo, pritiskom delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisílnica |
prisilna delavnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priskŕba |
glagolnik od priskrbeti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priskút |
slabš. neprijeten, zoprn človek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priskúta |
1. slabš. neprijeten, zoprn človek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priskútnež |
slabš. neprijeten, zoprn človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priskútnica |
slabš. neprijetna, zoprna ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prislínjenec |
slabš. kdor se nepovabljen, nezaželen pridruži, pride kam:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prislonítev |
glagolnik od prisloniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prislòv |
lingv. nepregibna beseda, ki označuje glagol, pridevnik, prislov glede na kraj, čas, način, vzrok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prislúh |
1. slušna zaznava brez stvarne podlage:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisluševáti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prisluškoválo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prisluškovánje |
glagolnik od prisluškovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prismédel |
-dla -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
prismóda |
slabš. nespameten, neumen človek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prismodaríja |
slabš. nespametno, neumno govorjenje ali ravnanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prismódast |
slabš. nespameten, neumen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prismodè |
slabš. nespameten, neumen moški:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prismodè |
slabš. nespameten, neumen človek:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prismódež |
slabš. nespameten, neumen moški:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prismodíti |
pri kuhanju narediti, povzročiti, da se kaj zaradi vročine prime podlage in deloma poškoduje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prismodováti |
ekspr. počenjati, govoriti neumnosti, lahkomiselnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisodítev |
glagolnik od prisoditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisójnost |
lastnost, značilnost prisojnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisónčje |
astr. Soncu najbližja točka planetovega tira:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
prisopéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prispel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prispodábljanje |
glagolnik od prispodabljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prispodábljati |
ponazarjati bistveno značilnost česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prispodóba |
ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prispodóbnost |
lastnost, značilnost prispodobnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisposóbiti se |
zastar. prilagoditi se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisŕčnost |
lastnost, značilnost prisrčnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prisrfati |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pristája |
nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred dokončnim odhodom na planino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristajálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pristájanje |
glagolnik od pristajati1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pristal |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pristali |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pristaníščnik |
publ. pristaniški delavec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristáš |
kdor ima pozitiven odnos do česa, soglaša s čim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristáva |
nekdaj hiša, manjši grad z gospodarskimi poslopji in zemljiščem, pripadajoča zlasti graščini:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristávnik |
nekdaj nižji oskrbnik, zlasti graščinski:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prísten |
1. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na izvor, sestavine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prístnost |
lastnost, značilnost pristnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristójbina |
predpisan znesek, ki se mora plačati državi, občini, skupnosti za določeno storitev, uporabo česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristópanje |
glagolnik od pristopati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristopnína |
znesek, ki ga je treba plačati za pristop h kaki organizaciji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristránskost |
lastnost, značilnost pristranskega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
42.044 42.144 42.244 42.344 42.444 42.544 42.644 42.744 42.844 42.944 
