|
dvóverížen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Za vezavo kratkih molekul DNA (začetnih oligonukleotidov) na matrico, ki jo želimo pomnoževati, je namreč nujno, da je matrica v enoverižni obliki (DNA je običajno dvoverižna molekula), to pa dosežemo tako, da DNA za kratek čas segrejemo na 92 °C ali več (to stopnjo imenujemo denaturacija DNA).
|
dvovezljiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najpogostejša je sprememba iz enovezljivih glagolov v dvovezljive oz. tudi vezavne glagole.
|
|
dvóvídski |
lingv., navadno v zvezi z glagol ki ima dva vida:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvovijačnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proizvodnja vseh vrst priključkov za spajanje gumijastih, plastičnih ali kovinskih cevi. Proizvodnja reducirk in dvovijačnikov.
|
|
dvovratnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odmični stekli zadaj (samo pri dvovratniku in ni možno s sistemom zračnih blazin za glavo)
|
|
dvozančen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ima Westinghousov dvozančni tlačnovodni reaktor, ki je doslej obratoval s 632 MWe, po zamenjavi uparjalnikov pa s povečano močjo 676 MWe.
|
|
dvoznak |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V vsaki vrstici lahko prekrižamo enega, dva ali vse tri tipe. Rečemo, da smo naredili enoznak, dvoznak oz. troznak.
|
|
dvozvezkoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med to rokopisno gradivo sodi dvozvezkovni Slovensko-nemški slovar (1800 strani), turško-nemški, etiopsko-latinski slovar idr.
|
|
dvožariščnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... opredeliti - in se v veliki meri tudi je - je tako imenovana bipolarnost: dvojedrnost ali dvožariščnost politike sploh in parlamenta posebej.
|
|
dvožívkarstvo |
slabš. nenačelnost, neznačajnost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džambija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tradicionalnega, zavitega noža, imenovanega džambija, ki ga za pasom nosi skoraj vsak moški v Jemnu, se zdi, da je tudi kalašnikovka postala del narodne noše, simbol moškosti in moči.
|
|
džamun |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Indiji (Bharatu) imamo različne vrste slaščic - godum, halva, badam khir, galub džamun, džilebi, ladu, majsore pak. Čeprav se po imenu in obliki razlikujejo, je v vseh isti sladkor.
|
|
džánki |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Bil je drugačen od ostalih, pa še niti nisem vedla, da je džanki.
|
džapa |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po nekaj mesecih sem pred par dnevi spet začela uporabljati džapa malo (rožni venec), ki sem jo kupila pri Mami.
|
|
džapam |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To so tapas, zadovoljstvo (santoša), vera v Boga (aštikja buddhi), dobrodelnost (dana), molitev k izbrani podobi Boga (išvara pudža), poslušanje Ved (vedantavakja sravana), strah pred napačnimi dejanji (ladža), zaupanje (mati), ponavljanje božjega imena (džapam) in pokora (vratam).
|
|
džáur |
slabš., nekdaj, za muslimane kdor ne pripada muslimanski veri, zlasti kristjan; nevernik, drugoverec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džém |
v sladkorni raztopini kuhani koščki sadja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
džemba |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nastopajo: Kontrabant. Zasedba: Bela Szsomi Kralj (harmonika, kitara, vokal), Janez Vranjek ml (bobni, džemba, vokal, žlice, ribežen, tamburin), Urh Vrenjak (kitara, bendžo, mandolina, vokal), Vid Klančičar (kontrabas, vokal), Dušan Železnikar (kitara, vokal), Sašo Debelec (klarinet, saksofon, flavta, mandolina), Matjaž Medvešek (violina, vokal).
|
|
džeziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Digitalizirano džeziranje: "Neočekivana sila ..." je ohranila prvinsko dimenzijo rock'n'rolla - njegovo nepredvidljivost ter je z mutacijo psihadelienih rock izkušenj, skozi jezik breakbeata in trip-hopa, prišla do veččasovnih space-rock improvizacij, ki - na prvi pogled - nimajo niti začetka niti konca.
|
|
džezrokerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Res, uigrani muskontarji Masfel brez opaznih zapletov drevijo skozi žanrovski labirint, kdaj drgnejo rokenrol ali celo metal, se spustijo v nebroj džezrokerskih in celo sluzastih newagerskih izletov, se razdžezirajo s saksofonistom na čelu, uberejo funk in, z močnejšo elektronsko zaslombo, kako transersko kolo ter odpumpajo tja do diska, hudoo, s priredbo proslulega Funkytowna vred.
|
|
džihád |
publ. vojna muslimanov proti tistim, ki ne priznavajo islama, sveta vojna:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
džilebi |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Indiji imamo različne vrste slaščic - godum, halva, badam kir, galub džamun, džilebi, ladu, majsor pak. Čeprav se po imenu in obliki razlikujejo, je v vseh isti sladkor.
|
|
džing |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Že v mladosti sem se zanimal za vzhodnjaške miselnosti, kot naprimer ju-džing, zen budizem, parapsihologija. joga, fakirstvo, spiritualizem in tako naprej in predvsem preko učbenikov sem dobil predstave.
|
|
džins |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Modri džins - nekoč oblačilo ameriških delavcev iz trpežnega materiala - je danes prestižen in drag kos obleke.
|
|
džipovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bi se vam mogoče zaželelo polemiziranja, na njega ne bom odgovarjal saj nisem zdravnik, zato se obrnite raje na svojega osebnega zdravnika, in z njim spregovorite par besed o koristnosti džipovskega in klasičnega planinstva.
|
|
džjotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Džjotiš je modrost starodavnih vedskih modrecev, ki so pred več tisoč leti na obalah kasneje presahle reke Sarasvati odkril, kako se človekovo življenje povezuje z ritmi narave in gibanjem nebesnih teles.
|
|
džnjana |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izpostavila je bistvo Bhagavanovih obsežnih naukov o vseh vidikih duhovne poti, vključno s karma, džnjana in bhakti jogo.
|
|
džotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zato smo si Vodnik po poti samospoznavanja zamislili tako, da lahko bralci na enem mestu dobijo jasen vpogled s kratko predstavitvijo pojmov in tehnik, delavnic s več kot 70-tih področij osebne in duhovne rasti, zdravega načina življenja in ekologije, kot so: aura soma, akupresura, bioenergija, čakre, džotiš, feng shui, hidroterapija, joga, kristalna sol, masaže, meditacije, naturopatija, reiki, rebirthing-preporajanje, radionika, samozavest, transmisijska meditacija, zdrava prehrana, zdravilni zvok,....
|
|
džumad |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1077 je končal svoj drugi matematični traktat Komentarji o nekaterih problemih k Evklidovemu delu, kjer je na koncu zapisal na običajen način za tiste čase: "Zaključek črnitve te beline se je zgodil v mestu (...) v tamkajšnji knjižnici, na koncu džumada al-ula štiristo sedemdesetega leta (v sredini decembra 1077)."
|
|
džúngel |
-gla; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
džus |
osvežujoča pijača iz drobno zmečkanega sadja, sladkorja in sodavice:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
džuz |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
ZGRADBA KORANA: Razdeljen je na 30 džuzov (delov), ima 114 poglavij (sur), najdaljša je El-Bekara, ki ima 286 stavkov (ajetov), najkrajša pa je El-Kevser s tremi stavki, ...
|
|
ebonít |
črna trda snov iz kavčuka in žvepla, ki ne prevaja električnega toka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edíkt |
1. zgod., nekdaj predpis, ki ga izda vladar ali kak drug pomemben predstavnik oblasti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edíniti |
1. knjiž. delati kaj enotno, složno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edínoveljávnost |
knjiž. lastnost edino veljavnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edínozveličávnost |
ekspr. lastnost edino pravilnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edínstvenost |
1. nav. ekspr. lastnost, značilnost edinstvenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
editirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
eféb |
1. pri starih Grkih mladenič svobodnega rodu, star okoli 18 let:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efékt |
1. kar predstavlja posledico kakega dejanja ali dela, uspeh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efékti |
v kapitalistični ekonomiki dolgoročni vrednostni papirji, ki so lahko predmet borznih kupčij; m mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efektív |
nav. mn., voj. vojaške enote in oprema, s katerimi more država razpolagati v vojni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efektíva |
nav. mn., publ. vojaške enote in oprema, s katerimi more država razpolagati v vojni; efektiv:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efektívnost |
lastnost, značilnost efektivnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eféktnost |
lastnost, značilnost efektnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efénka |
žarg. pištola belgijskega tipa z začetnicama tovarne FN:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efilírke |
friz. škarje za redčenje las; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efleráža |
kozm. ročna masaža, pri kateri se {koža} gladi, gladenje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efór |
zgod. vsak od petih voljenih nadzornikov javnega življenja s civilno sodno oblastjo v stari Šparti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egal |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
egída |
v grški mitologiji ščit bogov, zlasti Zeusa in Atene:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egocéntričnost |
lastnost egocentričnega človeka; zaverovanost vase, samoljubnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
egotízem |
knjiž. poudarjanje, pretirano vrednotenje lastne pomembnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egrenírati |
tekst. odstranjevati bombažna vlakna s semena:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ejakulirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
éjevski |
lingv. nanašajoč se na glas e:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eklogít |
petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz piroksena in granata; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekodizel |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ekonómičnost |
lastnost, značilnost ekonomičnega, gospodarnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonómika |
1. s prilastkom organizacija proizvajanja, razporejanja in uporabe materialnih dobrin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonomizíranje |
glagolnik od ekonomizirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekotíp |
biol. organizmi z določeno, okolju prilagojeno obliko, a različno dedno osnovo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekoživilo |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ekranizácija |
publ. filmska upodobitev česa, navadno literarnega dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekranizírati |
publ. napraviti filmsko upodobitev česa, navadno literarnega dela:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekrazít |
brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je pikrinska kislina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksáktnost |
lastnost eksaktnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
éksanje |
glagolnik od eksati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksárh |
1. v vzhodni cerkvi cerkveni dostojanstvenik z metropolitsko oblastjo, neodvisen od patriarha:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekscénter |
strojn. okrogla plošča, pri kateri os vrtenja ne gre skozi njeno središče, izsrednik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ekscéntričnost |
knjiž. lastnost ekscentričnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ekscerpíranje |
glagolnik od ekscerpirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksegét |
knjiž. kdor se ukvarja z eksegezo, razlagalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksegétičen |
nanašajoč se na eksegezo, razlagalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksegéza |
knjiž. besedna ali stvarna razlaga kakega teksta, zlasti svetega pisma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksekutirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
eksekutíva |
knjiž. 1. pravica do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov, izvršilna oblast:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksekvatúra |
jur. akt, s katerim dovoljuje vlada novoimenovanemu konzulu tuje države opravljanje njegovih funkcij; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksercíranje |
glagolnik od eksercirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksergíja |
fiz. del energije, ki se v tehnični napravi da izkoristiti za opravljanje dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekshávstor |
strojn. naprava za odsesavanje prašnega zraka, plinov ali za prenos sipkega materiala:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekshibít |
zastar. listina, s katero se predlaga, prosi ali zahteva postopek pri upravnih ali sodnih organih; vloga; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekshórta |
rel. daljši, poglobitvi duhovnega življenja namenjen govor, zlasti za mladino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekshumácija |
jur. izkop trupla:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksistíranje |
glagolnik od eksistirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskalirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ekskavátor |
teh. stroj za kopanje in premeščanje zemeljskega materiala:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
30.044 30.144 30.244 30.344 30.444 30.544 30.644 30.744 30.844 30.944 
