besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: la   zadetki: 30.144-30.243



drobljen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Proizvodni program: proizvodnja visokoogljičnih termično obdelanih abrazivnih sredstev (jekleni granulat okrogel in drobljen), proizvodnja nerjavnih abrazivnih sredstev (Cr granulat in CrNi granulat).
drobljênje  glagolnik od drobiti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobljívost  lastnost, značilnost drobljivega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnè  ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnè  ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobníca  rabi se samostojno ali kot prilastek necepljena hruška, češnja ali njun sadež:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobníček  ljubk. droben, slaboten otrok:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobníčiti  ekspr., redko živahno se oglašati s kratkimi glasovi; drobiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnínar  star. trgovec z drobnim, cenenim blagom; branjevec, kramar:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnjákarstvo  1. ekspr. miselnost, lastnosti drobnjakarjev:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnjávec  ekspr. droben, slaboten otrok:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnolistnat  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ikre odlagajo na dno, v večjih akvarijih lahko tudi na drobnolistnate rastline.
drobnonapiljen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Plodov običajno ne razvijejo, če pa jih že, nimajo uporabne vrednosti. Kultivarji japonskih okrasnih češenj so v knjigah običajno opisani pri drobnonapiljeni češnji (Prunus serrulata).
drobnoposesten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Včasih je tudi zaostanek strateška prednost, to velja predvsem za Slovenijo, kajti zaradi svoje zgodovinske drobnoposestne strukture v kmetijstvu, zaradi pestrega reliefa in tudi zaradi klimatskih pogojev Slovenija pač nikoli ni bila primerna za intenziven razvoj industrijskega kmetijstva in to je danes njena največja strateška prednost, če jo primerjamo s takoimenovanimi razvitimi državami v Evropi, ki imajo danes izjemno velike težave zaradi uničevanja prsti, erozije, zastrupljanja vodotokov, uničevanja biotske pestrosti, skratka, ta zaostanek je v bistvu strateška prednost.
drobnorásel  -sla -o; prid., vir: B; povezave:
drobnososedski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prav v istem zamahu ko protokapitalistična navlaka s svojimi korupcijami, aferami, kratkoročnimi bogatuni in visokostnimi klikami stavi pod vprašaj pravno državo, tako drobnososedska miselnost najde svoja identična branja tako v pismih bralcev kot v športu, črni kroniki in "na kulturi" - nacionalna shematika se v mediju šopiri kot črno-bel pav.
drôbnost  lastnost, značilnost drobnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnôta  knjiž. lastnost, značilnost drobnega; drôbnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnozŕnatost  lastnost, značilnost drobnozrnatega:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
drobnožilen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Napravljena je bila replantacija tričlenih prstov, ki so se kljub omrzlinam po večkratni ponovitvi drobnožilnih povezav rožnato obarvali.
drobtinčica  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: In je še rekla hvala. Za vse drobtinčice pomoči.
drobtíniti  redko delati drobtine:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drogerašica  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Iz vseh je pobegnil in iz Splita ga je izvlekla njegova punca, tudi drogerašica.
drogeríst  lastnik drogerije ali prodajalec v njej:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drogica  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Fora je v tem, da se že nekaj časa prej nism počutla dobro-ampak to si je tako težko priznat-vmes je blo tut nekej drogice, pravzaprav že kr nekej časa sm se ukvarjala s tem sranjem, ki me je počasi ubijalo..me delalo manj aktivno, kot sem bila navajena.
drogírati  -am; nedov. in dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Če ti kriminalist najde v avtu ‘tono’ alkohola, ki je, po vseh strokovnih merilih in statistikah, torej znanstveno dokazano, veliko ‘trša’ droga kakor npr. hašiš, si, po slovenskem Zakonu o drogah, vzoren državljan, saj se normalno drogiraš z normalno drogo, s katero se drogirajo tudi vsi politiki, policaji, tožilci, sodniki in fajmoštri. Vsi takoimenovani ‘normalni’.
drogovnik  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Manjši kosovni material imajo v dobro varovanih pokritih skladiščih, medtem ko ostale materiale kot so: betonski drogovi, kostanjevi drogovi, impregnirani drogovi in drogovniki, hranijo na odprtih skladiščih v poslovni enoti ali na nadzornem okolišu, ki je prometno najbolj ugoden.
drogovnják  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Po razojnih fazah je mladovja 70 %, letvenjakov in drogovnajkov 15% in debeljakov l5%.
drómelj  -na in -mlja; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Ja res je tudi meni drajsa če so 4-je noter in na ovinku se hitro sliši rajsanje pa me zanima ali je varijanta da bi dal feltno tam ko sede na dromelj malo zbrusit ali bi jo preveč oslabil?
drómlja  etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
dromotropen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Učinkovitost Verapamila se poveča pri povečani frekvenci aktivacije kalcijevih kanalčkov. Ima negativni kronotropni, dromotropni in inotropni učinek.
dromotropno  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Vendar ti kalcijevi antagonisti delujejo tudi negativno inotropno, kromotropno in dromotropno, zato se lahko pojavijo tudi stranski učinki (hipotenzija, kardiogeni šok).
dronabinol  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: V Sloveniji pa na vrata trka zdravilo dronabinol (v ZDA se imenuje marinol), ki temelji na aktivni snovi tetrohidrokanabiolu (THC), pridobljeni iz marihuane.
drót  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: gl. žica, drat: Kako boš kuhala kavo, če nimaš elektrike?" jo opomni gost. Vrla Mary se ne zmede: "Ma lohko je ostalo kej u drotah!!"
drózga  agr. zmečkano, zmleto sadje, zlasti grozdje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drozgálnik  agr. posoda za drozgo, ki se rabi zlasti pri proizvajanju piva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drózganje  glagolnik od drozgati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drózgati  agr. mečkati, mleti sadje, zlasti grozdje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
drožíti  redko z drogom poganjati splav ali čoln:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dróžka  zlasti v ruskem okolju manjša nepokrita kočija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drpálež  ekspr., redko kdor veliko dela, navadno namesto drugih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕs  muz. melodični okrasek iz več hitrih zaporednih tonov pred glavnim tonom; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drsajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ker mi nabildani modeli z blond v rep speto dolgo koso, ki se po riti drsajoč rajcajo po sedežu harlija na odru ne predstavljajo nikakršnih estetskih erotičnih al, bog ne dej, intelektualnih užitkov, me zanima, če bi mi kaksna punca, nekolikanj vešča tovrste zabave, znala razlozit, v čem je point oz, kaj je tist, zarad česar se splača žrtvovat večer in pet jurjev.
drsalkar  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Treba je pač nastaviti nekaj napadov, kup kombinacij za igro z več ali manj drsalkarji, obenem pa je moč posameznikom precej natančno določati stil igranja - celo to, v kateri del gola naj merijo.
drsalkin  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: V trenutku je bila javnost seznanjena z vsemi podrobnostmi drsalkinega življenja.
drsálnica  zglajen poledenel pas ali proga za drsanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕsanje  glagolnik od drsati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drseč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ponovno mi je bilo povedano, da se delovni čas na komunali prične ob šesti uri zjutraj, lahko pa tudi prej, ker imajo drseč delovni čas.
dŕsen  1. ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drsênje  glagolnik od drseti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drséti  1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drsína  gladka ploskev, po kateri kaj drsi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕska  lov. sled, ki jo pusti zadeta ali preplašena parkljasta divjad:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drsljivost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Namen mehčalcev brade je vlaženje, mehčanje brade in lubrikacija (drsljivost) ter zaščita kože - da zagotovijo gladko britje.
dŕsnica  zglajen poledenel pas ali proga za drsanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕsniti  redko 1. podrsniti, oplaziti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕsnost  lastnost drsnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕst  razmnoževanje z odlaganjem iker in semenčic:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
drstênje  glagolnik od drstiti se:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drstítev  glagolnik od drstiti se:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
drstíti se  razmnoževati se z odlaganjem iker in semenčic:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drtínščica  bot. majhna dlakava rastlina z belimi, rožnatimi ali rjavkastimi cveti v koških, Antennaria; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugáčen  1. ki se po lastnostih razlikuje od določenega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugačerojenost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: SRP, Revija Službe za raziskavo programov (od tod kratica) RTVS, ki to še ni oziroma to najverjetneje tudi nikoli ne bo postala, revija, ki se, paradoksalno, sklicuje na svojo drugačerojenost (alternativnost), hkrati pa pričakuje institucionalno in javno pripoznanje, revija, ki je anahroidna v svojem žanrskem in slogovnem manierizmu, anarhoidna pa v svoji vsebinski in statusni drži, revija, katere tvorci se še niso odločili in ovedli (ko pa se bodo, bo kajpak prepozno) ...
drugačeusmerjen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ob izboru glasbene skupine »Sestre«, ki bodo Slovenijo zastopale v Estoniji na izboru pesmi Evrovizije, so pristavili svoj lonček spolno drugačeusmerjeni od večine ljudi našega planeta.
drugačeverujoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Vsi drugačeverujoči starši in ateisti se bodo lahko počutili ogrožene za svoje otroke.
drugačnik  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Potemtakem je združenolistniški podmladek sprožil upor proti družbi, ki je bila ravno tedaj na dopustu. Vključno z njenim obrobjem, torej istospolnimi drugačniki.
drugačnomisleč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Nekje sem že napisala, da so določene teme, kjer leta naredijo "drugačnomisleče".... In nič slabega ni v tem.
drugáčnost  lastnost, značilnost drugačnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugačnosten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Če kdo ni po njihovem demokratičnem, strpnem in drugačnostnem ter enakopravnostnem okusu, bi ga kar odžagali, ali pa poslali v Družino, Mag oziroma Rimskega katolika (Mahničevega).
drugačnozvrsten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih besedilih sploh ali v drugih besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
drugáriti  knjiž. biti v družbi s kom, zlasti zaradi zabave:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugenjski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: To je v skladu z DgZn(drugenjska znanost);to razumem tako,da je identiteta-bit maska dvojnika-niča.
drugogimnazijec  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pravzaprav naj bi bil namen sestankov ta, da bi razglabljali o novih idejah, željah, problemih drugogimnazijcev, kjer bi imel vsak razred enako pravico do zastopanja svojih idej.
drugogodben  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Temveč mu daje glas in stas do nespodobnosti "vživeti" možak po imenu Wendy Zulu, ki ponosno razkoračen tudi tribalno pobobna na afriške djembe in odpleše nekaj približno ritualnih korakov, sicer pa se ukvarja s humi, afriško različico grlenega petja, kakršno so v naših savanah udomačile drugogodbene atrakcije, Sainkho in tuvanski pevci.
drugokrilec  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: V letu dni sta brata motor vgradila v 6 do 7 letal. Začela sta z dvokrilcem, nadaljevala z trokrilcem, izdelala še enega ali dva dvokrilca, nato dva enokrilca in naposled še pol drugokrilca.
drugomajski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kaj lepšega kot na praznični drugomajski dan prekrižariti Slovenijo po dolgem in počez (v skladu z novopečenimi prometnimi predpisi), da bi v avstrijski Radgoni ujela nastop ameriške skupine Come in domačih gostov Psycho-Path.
drugomislèč  -éča -e; prid., vir: B; povezave: najdi.si. Primer: Še manj pa bo opravičila politiko nekega obdobja v 20 stoletju, ki je načrtno uničevala in morila drugomisleče, verne in zavedne ljudi.
drugopogodben  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim med Republiko Slovenijo, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot prvopogodbeno stanko ter OBČINO OSILNICA kot drugopogodbena stranka
drugopretepen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Epilog nasilništva bo po dveh letih naslednji: 1. Prvopretepeni bo verjetno delni fizični in psihični invalid 2. Drugopretepeni bo imel zaceljen zlomljen mezinec in psiho travme 3. »Dasa« bo z dobrim odvetnikom za mladinske delikte »fasal« sodni opomin.
drugopristopnik  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Drugopristopnik na Triglavu. Planinski vestnik 88.
drugošólec  učenec drugega razreda, zlasti na gimnaziji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugošólka  učenka drugega razreda, zlasti na gimnaziji:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugôtnost  lastnost drugotnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugotožen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Proti sodbi sodišča druge stopnje je v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje vložila revizijo drugotožena stranka.
drugotoženčev  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Z objavo je povzročila, da je drugotoženčev (novinarjev) zapis dosegel bralce časopisa in s tem postal znan javnosti.
drugotoženka  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ker pes ni bil privezan in je nenadoma pritekel in ugriznil tožnico, ki se je samo približala hiši, je drugotoženka v celoti odgovorna za škodo.
drugouvrščenka  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Skladba z najboljšo glasbo Matjaža Vlašiča, najboljšim besedilom Urše Vlašič in najboljšo priredbo Aleša Čadeža do letošnjega festivala je V ogenj zdaj obleci me. Drugouvrščenka Yuhubanda in tretji duo Platin.
drugovánje  glagolnik od drugovati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drùm  posnema nizek, zamolkel glas pri igranju na glasbilo:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúščina  1. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúštvenica  zastar. članica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúštvenik  zastar. član:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
društvenína  zastar. članarina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
društvovánje  glagolnik od društvovati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúza  min. skupina kristalov, nastala na ravni podlagi; kopuča; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družabiti  nedov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: In potemtakem ni čudno, da se zbiramo, družabimo, aktiviramo - najde se svetovalec za strategijo, svetovalka za PR, izvedenka za ljubezenske težave, strokovnjak za intersubjektivne pristope, motorje, zvočnike, občo percepcijo ...
družábnik  1. kdor je s kom, zlasti zaradi zabave:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družábnost  lastnost, značilnost družabnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúžbenica  1. rel. članica Marijine družbe:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   29.644 29.744 29.844 29.944 30.044 30.144 30.244 30.344 30.444 30.544  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA