|
drážestnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kadar pa mene zares pogreje, takrat si naj ženska svojo lepoto, dražestnost, ljubkost, seksualno privlačnost in druge atribute kar za klobuk zatakne.
|
drážgoški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: se nanaša na Dražgoše: Kot že prej omenjeno, je bila vas med 9. in 11. januarjem 1942 prizorišče t.i. dražgoške bitke.
|
dražílnost |
lastnost dražilnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Žvečilna guma je različnih oblik: kocke, kroglice, dražeji, palčke, cigarete, cekini, sadeži, mehki sadni bonboni pa so v obliki ploščic in v obliki večjih in manjših dražiranih blazinic.
|
|
dražiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na osnovi predhodnih znanj iz farmacevtske kemije in tehnologije in sinteze podatkov o posameznih tehnoloških operacijah, kot so sinteza učinkovin, ekstrakcija, granuliranje, tabletiranje, dražiranje, sterilizacija itd., predmet študente seznani s pogoji industrijskega oblikovanja zdravil, vključno z zakonodajo in industrijsko lastnino.
|
|
dražíti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najprej so tu nakupi učbenikov in študijske literature, ki se praviloma dražijo s stopnjo študija, knjižnice pa s slabim knjižnim fondom ne omogočajo izposoje literature vsem dijakom in študentom.
|
|
drážiti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izvaja se 13 osnovnih tipov testiranja: testiranje snovi, ki dražijo oči, snovi, ki dražijo kožo, koliko snov penetrira v kožo, koliko draži kožo, fototoksičnost in fotosenzibilnost, mutiranje, akutna in kronična toksičnost, kancerogenost, vpliv na reprodukcijo, vpliv na prirojene hibe, ter testiranje končne učinkovitosti izdelkov.
|
|
dražljívost |
lastnost dražljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕc |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije: Dolgoletne sanje sodelavcev družbe DRC so se uresničile.
|
drčánje |
glagolnik od drčati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕdra |
1. redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drdrajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Počasi v zvočni prostor drsi zvok drdrajočega vlaka.
|
|
drdrajoče |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripovedovano je drdrajoče in spet s celo vrsto čudnih naglasov.
|
|
drdránje |
glagolnik od drdrati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drdráti |
1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drdrávka |
redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dreadnought |
voj., nekdaj velika, zelo oklopljena vojna ladja, oborožena s težkimi topovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drédža |
rib. vlačilna mreža za lov rib in drugih živalskih organizmov z morskega dna; strgača, draga; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dréganje |
glagolnik od dregati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drèk |
1. vulg. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; blato, govno, iztrebki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dremajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če sem veter, / naj bom godec mehko - oble melodije / ali ob vrhovih smrek ječanje, / tožno, bridko... / Naj bom dremajoča sapa v krošnji / ali ostra burja na planoti... / Naj bom v tebi speča melodija...
|
|
drémalica |
nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drémanje |
glagolnik od dremati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dremaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kako nas lahko poživi že glasovno ujemanje pridevnika in samostalnika v tretji dubleti: plamen - dremaven!
|
|
dremávka |
nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dremljati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dremúckati |
ekspr. lahno dremati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dremúh |
slabš. kdor {rad} dremlje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drenáža |
1. odvajanje vode, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drenažirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Druga zaščitena naravna vrednota - trstičje v Zg. Gaberniku - je prenehala fizično obstajati, saj je lastnik zemljišče drenažiral, preoral in ga uporablja kot njivo, kjer ima nasajeno koruzo.
|
|
dreníranje |
glagolnik od drenirati; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drenírati |
1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drênje |
glagolnik od dreti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drés |
oblačilo za nošenje pri vadbi ali tekmovanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dresíranje |
glagolnik od dresirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drétar |
slabš. čevljar; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dréti se |
ekspr. oglašati se z močnim, neprijetnim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drétje |
glagolnik od dreti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevák |
preprost čoln iz enega debla:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drévcast |
bot., v zvezi drevcasta vrba do pol metra visok alpski grmič s širokimi, spodaj modrikastimi listi, Salix arbuscula; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevenênje |
glagolnik od dreveneti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevênje |
glagolnik od dreviti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevesnogrmiščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zmanjševanje pretokov in večja sušna obdobja so povezana z večjo razprostranjenostjo in rastjo drevesnogrmiščne vegetacije na povodju, ki se je iz 20% razširila na 62% površin.
|
|
drévjiče |
star. majhno, mlado drevje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevnína |
1. gozd. lesna masa nadzemnega dela drevesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevodávec |
nav. mn., bot. lesnate rastline s celimi listi in zvezdastimi cveti v socvetjih, Celastraceae; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drézanje |
glagolnik od drezati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dréžica |
bot. mahu podobna rastlina s plazečimi se ali pokončnimi poganjki, Selaginella:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drežniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Drežnica: V sredo smo poročali o obnovi usada na cesti Drežnica Kobarid, ki je v drežniških vaseh povzročila veliko razburjenja zaradi večkratnih popolnih zapor ceste.
|
|
dŕg |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Duhovno ritmična glasba (DRG) gre naprej, lahko rečemo po tem, kar smo videli in slišali v Račah.
|
drgájsati |
slabš. drgniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕganje |
glagolnik od drgati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgèt |
močno stresanje, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgetánje |
glagolnik od drgetati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgetáti |
1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgetávost |
značilnost, lastnost drgetavega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgêtec |
redko lahen drget:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕgnjenje |
glagolnik od drgniti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhál |
slabš. 1. neurejena množica ljudi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhtávica |
rahlo tresenje, zlasti od vznemirjenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhtavka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: Tremella mesenterica - rumena drhtavka - užitna
|
|
drhtávost |
značilnost, lastnost drhtavega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhteč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Američani so zato ljudem, ki mislijo, da se njihov raskav in drhteč glas ne ujema z "novonategnjenim obrazom", ponudili t.i. voice lift ali lifting glasu, ki jim domnevno obljublja mladosten glas.
|
|
drhtênje |
glagolnik od drhteti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhtéti |
1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhtljáj |
rahel tresljaj, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríbler |
žarg., šport. kdor preigrava, dribla:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríčanje |
glagolnik od dričati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drífter |
navt. ribiška ladja z vlačilnimi mrežami; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríja |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Po Dunajski cesti / je furati fajn, / so goste oštarije / pa kelnarce fajn. / Ti hojladrija, drija, drija, drija, drija drom, / ti hojladrija, drija, drija, drom, pom, pom.
|
drìn |
posnema glas zvonca, strune:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
driopítek |
antr. izumrla miocenska opica, pomembna za razvoj človečnjakov; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drístavec |
bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
driver |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Če nimaš izkušenj, je bolje da škatlo pustiš tako kot je, saj je (naj bi bil) to usklajen sistem zvočnika (driverja), škatle in elektronike.
|
drkajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Rekla je da mi bo odplesala striptiz, da rada pleše striptiz, če si ga moski, ki jo gleda drka, da jo rajca misel na drkajočega moškega.
|
|
drkálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drkaški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kdo mu taka drkaška, samozagledana kritikanska jajca objavlja, pa še plačuje, po možnosti?!
|
|
drlèsk |
močen udarec, ki ga spremlja rezek glas:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕma |
nar. slabša trava, ščavje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drnáten |
redko zarasel, neobdelan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕnec |
enakomeren hitrejši tek, zlasti pri konju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drnìč |
nav. mn., alp. šop, blazinica gorske trave na sicer golih tleh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drnína |
1. neobdelan, divje porasel svet:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dsnk |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: dRNK (dRNA; dRNA) je RNK, ki je podobna DNK; ni identična niti z rRNK, niti s tRNK. Ima veliko molekularno maso, kratko razpolovno dobo in jo najdemo samo v celičnem jedru.
|
drnorézec |
delavec, ki se ukvarja z rezanjem ruše; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drób |
delci zdrobljene snovi, zlasti sena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobcan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako lahko izvemo kako in čemu takšne res drobcane napravice, lahko si ogledamo galerije slik ali pa se podučimo o rabi nanotehnologije v medicini, fiziki, ... ali o pravnih vprašanjih, ki jih zastavljajo spretno razporejeni atomi.
|
|
drôbcenost |
ekspr. lastnost drobcenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobčken |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Topla predjed: tudi tokrat njihova značilnost, drobčkeni njoki (seveda doma narejeno) v omaki tržiškega radiča.
|
|
drobeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
toda dragi moji kaj ste iskali / takrat na pozabljenih poteh od obale do obale / ob rtičih kjer se grebeni hladne vode / mešajo s hrepenenjem po soncu / drobečim se kos za kosom v zamolkle globine / jantarskega večera / kaj ste iskali na tistih poteh / razprostrtih ob boke neizprosnega pričakovanja
|
|
drobílnica |
delavnica z drobilnimi stroji in napravami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobítev |
glagolnik od drobiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobíti |
1. delati iz česa majhne, drobne dele:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | | | |
29.544 29.644 29.744 29.844 29.944 30.044 30.144 30.244 30.344 30.444 
