|
čistún |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Sicer se izredno nerad spuščam v slovnične debate, ker: prvič, nisem nikakršni jezikovni čistun ter ga sam pogosto serjem in drugič, ker se skoraj vedno razvijejo v 'flame-war'.
|
čistúnstvo |
slabš. 1. pretirana skrb za moralno, idejno čistost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
číščenje |
glagolnik od čistiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čitál |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
čitálničar |
član društva čitalnica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čítanje |
glagolnik od čitati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čítati |
1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede; brati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čitljívost |
lastnost čitljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čìv |
posnema glas vrabca ali nekaterih drugih ptic:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čivčív |
posnema glas vrabca ali nekaterih drugih ptic:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čívk |
posamezen glas pri čivkanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čivkálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
čívkanje |
glagolnik od čivkati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čívkati |
oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čivkljanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Že res, da si bo Nova revija med sabo delila denar, saj je bilo tudi za potne stroške dr. Dimitrija Rupla, slovenskega ministra za zunanje zadeve, da se je olasil v ljubljanski Cankarjev dom toda črke ne objavi Nova revija tistim, ki so bili žrtve bivšega režima in se ne strinjajo kar tako z navržki bonbonastih floskul ali celo za nameček s kašnim Brvarjevim slavohlepnim čivkljanjem.
|
|
čívkniti |
1. oglasiti se s kratkim, visokim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
členítev |
glagolnik od členiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
členitveno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Menašejeva upotitev k znameniti sliki Jana van Eycka Arnolfini in njegova žena (hrastov les, posl. povr. 81, 8 x 59,7 cm., sign. & d. Johannes de Eyck fuit hic 1434 [...je bil tukaj], Nat. Gal.), kjer je okrog ogledala, v katerem vidimo poleg novoporočencev Giovannija Arnolfinija in Jeanne, roj. Cenami, in slikarja še eno pričo, ter so postavljeni v desetih malih tondih prizori iz pasijona, sicer v nasprotni smeri urnih kazalcev - navaja na misel, da je spekulacijam v ogledalu uprostorjena vselej le umetniško dovršeno (kar je ugotavljala členitveno tudi že glede prav na omenjeno van Eyckovo slavno sliko umetnostna zgodovinarka Kosova, primeroma v svoji umetnostnozgodovinski diplomski nalogi).
|
|
členjača |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Slanoljubne rastline ali halofiti so rastline, ki uspevajo samo na slanih tleh. Na Sečoveljskih solinah so takšne morski oman, navadni osočnik, grmičasta členjača, sinjezeleni členkar, lobodovec, obmorska nebina in še veliko drugih.
|
|
člénjenje |
glagolnik od členiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
člénjenost |
1. knjiž. lastnost členjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
člensko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pomenoslovni sestav je člensko in problemsko dograjeval v razpravah Vloga skladnje pri določanju in dokazovanju pomenskih lastnosti besedja (SSJLK 1975), Vprašanja pomenske analize leksike starejših obdobij (Leksikografija i leksikologija, 1982), Pomenske značilnosti besednega zaklada slovenskih protestantskih piscev (SSJLK 1984) in Vprašanja pomenske skupine v besedišču pri slovenskih protestantih (Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, 1986).
|
|
človéče |
nav. slabš. majhen, suh človek:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človéčen |
knjiž. 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti; človeški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človéčenje |
glagolnik od človečiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človéčiti |
publ. delati kaj človeško, dobro, plemenito; humanizirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človéčnost |
1. lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človekolík |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Zazdela se mi je bližja našemu današnjemu občutju sveta in celotnega vesoljnega prostora kot na primer Leonardova risba Človeka, Anthroposa, ki s svojimi proporci zarisuje in ki naj bi nemara celo določal geometrijo kroga in kvadrata bližja tudi od čudovitih podob Rafaelovih človekolikih angelov, ki so jim nebeške perutnice nataknjene naravnost na zemeljska pleča.
|
človekoljúbnost |
knjiž. lastnost človekoljubnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človekvolk |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Beseda volkodlak (werewolf) je kombinacija starih saksonskih besed "wer", kar pomeni človek in volk "wolf" - človekvolk oz v angleščini manwolf.
|
|
človéškost |
1. lastnosti, značilne za človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človeškotopel |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
čmòk |
posnema zamolkel glas pri udarcu ali padcu:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čmokajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Spredaj in zadaj zastražene z oboroženo partizansko stražo so s povešenimi glavami kot največje hudodelke sledile čmokajočim stopinjam partizanov pred seboj.
|
|
čmokáti |
redko dajati cmokanju podobne glasove; cmokati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čmŕljevka |
zool. čmrlju podobna muha z rdečkastim zadkom, Volucella bombylans; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čobódra |
slabš. 1. gosta, tekoča zmes:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čòf |
posnema zamolkel glas pri padcu, udarcu:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čofánje |
glagolnik od čofati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čofotánje |
glagolnik od čofotati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čófta |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Od Dolgih njiv proti Jezerskem je nekje sicer prava 'čofta', zato nikar ne stopajte po deskah - drsi, vendar se splača to progo 'prelaufat'.
|
čoháti |
1. drgniti, praskati po koži, zlasti žival:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
čohljáti |
narahlo drgniti, praskati po koži, zlasti žival:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čòk |
1. nerazsekan večji kos debla; panj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čokátost |
lastnost čokatega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čokolešnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
No, ja... hladen čokolešnik tudi meni ni kej, hladnega piščanca tudi ne jem, sladkih sokov tudi nimam rada, ostalo pa pri meni gre skozi.
|
|
čokolino |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lahko uporabimo kartonasto škatlo, v kateri je bil riž, čokolino ali kaj podobnega.
|
|
čólek |
-lka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: nar. (človek): Ej ti si pa res pravi cigan ko si na lesni u sloven graco delo pravi čolek si biv js sm ti stal ob strani ko si še u prevalah biv pa ringlšpil ste meli pa u prikolici ste živeli zdaj ko pa si slaven pa me ne poznaš več vidim da ti je dnar stopo u glavo pizda.
|
čolnárjenje |
glagolnik od čolnariti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čolnína |
plačilo za prevoz s čolnom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čòp |
1. šop las, dlake, perja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čòp |
posnema glas pri padcu:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čópa |
1. šop las, dlake, perja; čop:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čópič |
orodje za barvanje ali mazanje, navadno iz daljših dlak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čopljánje |
glagolnik od čopljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čopljáti |
nalahno čofotati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čôpniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Ja, sam ti fag si meu tiste špice, mene je pa čopnla rastlina.
|
čopotánje |
glagolnik od čopotati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čôrav |
nižje pog., slabš. slep, brljav:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čórba |
slabš. slaba redka jed, navadno juha:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čórbast |
slabš. podoben čorbi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čórten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Nataša je skupaj z Javedom in še enim domačinom iz kamnov zgradila majhen tempelj, na oltar sta Tomaž in Aleš zavezala svoje kate, ki sta jih dobila na drugih himaljaskih odpravah (gradnja čortena v baznem taboru in obred imenovan pudža je običaj v Nepalu, predvsem Šerpe verujejo, da na goro ne smeš prej, dokler ne opraviš obreda).
|
čožót |
nav. slabš. italijanski ribič, zlasti z otoka Chioggia:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čŕčkanje |
glagolnik od črčkati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črédenje |
glagolnik od črediti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črédnost |
knjiž., slabš. lastnost neosveščene človeške množice:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črép |
1. nar. vzhodno gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črèp |
posnema glas pri razbitju lončene posode:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črepíca |
redko gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črepínjast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: ... Glasbilo in škržata / vetrovi cvetni, injasti / postavijo med tuja vrata, / skeletni in črepinjasti. ...
|
črepínjski |
zgod., v zvezi črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čreslovína |
organska snov trpkega okusa, ki se uporablja zlasti za strojenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čreslovínski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Korenika srčne moči (tormentilla) je tipična čreslovinska (tanoidna) droga, ki vsebuje adsorbtivno vezano čreslovino.
|
črešnjevski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Črešnjevec: Fonološka opisa zahodnoslovenskogoriškega voličinskega in vzhodnoslovenskogoriškega črešnjevskega govora prinašata inventar, distribucijo in izvor fonemov, predstavljen pa je tudi praviloma enak razvoj soglasnikov za vse Slovenske gorice.
|
|
čréven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Uglašenost inštrumentov na 430 Hz, kot v času Mozarta in Boccherinija (letos mineva dvesto let od njegove smrti), je pod cerkvene oboke ponesla mehkoben zvok klasično uglašenih glasbil, čembala, violine, viole in violončela - preko katerih so bile namesto kovinskih, napete črevne strune - prežet z nežnimi zvoki fagotista Azzolinia.
|
črevesce |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med prve sodi par vrst vojaceljnov, ovešenih s takimi ali drugačnimi bljuvalniki svinca, poskočne leteče žagice, ki ti mimogrede izrezbarijo črevesce, možnarski oklepniki, stoječe strojnice (ki jih je moč prevrniti in jih drugače razpostaviti), helikopterji, bojne organske zračne ladje in striderji, gromozanske, pajkom slične samohodke na tenkih nogah, namenjene iztrebljevanju gverilcev.
|
|
črevoškŕgar |
nav. mn., zool. majhne morske živali, ki imajo del črevesa prilagojen za dihanje, Enteropneusta; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črí |
posnema glas murna, črička, liščka:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čričánje |
glagolnik od čričati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | | | | | |
27.544 27.644 27.744 27.844 27.944 28.044 28.144 28.244 28.344 28.444 
