besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: kup   zadetki: 1.201-1.300



dvanajstérica  skupina dvanajstih oseb:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvanajstéro  skupina dvanajstih enot:; štev. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvanajstórica  skupina dvanajstih oseb:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvatisočprvi  štev., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Utemeljim: Ker sem od 16. januarja 2001 (z besedami šestnajstega januarja dvatisočprvega) na spletišču za družabno omreženje s domeno kupid.com z nickom Quentin (pred tem sem imel nek drugi nick) in ker sem imel dvakrat "prekinitev prisotnosti", enkrat v dolžini 1 (enega) leta, drugič pa v dolžini enega leta pa pol, obakrat zaradi udeležbe v resni zvezi, "potem" pa sem se vedno vrnil...
dvestopetka  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Saj mi vsi govorijo, da je D205 pretrda in naj kupim 207 ampak "dvestopetko" poznam mi je všeč in dolgo zdrži.
dvestošestka  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Fordov avto nižjega razreda je tako kot Clio, Punto ali dvestošestka med največkrat videnimi na cesti, saj denar še vedno igra glavno vlogo pri nakupu avtomobila.
dvobojevalka  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Celoten izkupiček od prodaje vstopnic, pleskavic in piva bosta dvobojevalki namenili Društvu ljubiteljev parkirnih hiš v središču mesta.
dvóbratínski  bot., v zvezi dvobratinski prašniki prašniki, zrasli v dve skupini; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvojavljalniški  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Verzija vsebuje nove funkcije, kot so začasni izklop skupin, izboljšanje delovanja dvojavljalniške odvisnosti in razširitev te odvisnosti tudi na javljanje povečane koncentracije plina.
dvóje  skupina dveh enot; štev. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvojênje  tekst. združevanje dveh ali več pramenov v skupen pramen:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvojíca  skupina dveh oseb:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
dvojílen  tekst. ki združuje dva ali več pramenov v skupen pramen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvojíti  1. tekst. združevati dva ali več pramenov v skupen pramen:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvokanalec  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Bolš bo da kupiš enega bol kvalitetenga dvokanalca kot za isti $ slabšega štirikanalca.
dvomiligramski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prvi teden dvojno slepega zdravljenja, so bolniki dobivali 10 mg olanzapina ali haloperidola dnevno, v skupini z risperidonom pa smo odmerke zdravila višali z dnevnimi dvomiligramskimi intervali od 2 mg na 6 mg dnevno.
dvoporten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Podatkovni PP L1 je dvoportni, dvojno-skupinski asociativni predpomnilnik; "dvoportni" pomeni, da lahko beremo in pišemo vanj v eni urini periodi, oziroma da ima dvoje ločenih podatkovnih in naslovnih vhodov.
dvoravenski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ustavo RS je treba spremeniti tako, da bo vsebovala povsem jasna določila o ustanovitvi občin, njihovem (univerzalnem) delovnem področju, o dvoravenski lokalni samoupravi v RS, o lastnih virih lokalnih skupnostih in o državnem nadzoru.
dvorepen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Velikost vzorca je zagotavljala več kot 90-odstotna zmožnost (dvorepni t-test, stopnja pomembnosti p(0.05) za ugotovitev 40-odstotnega zmanjšanja števila zlomov vretenc pri skupini, ki je jemala raloksifen v primerjavi s placebom).
dvosklonskovezaven  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Razčlemba gradiva je potekala, da se izognemo nepreglednosti zaradi obsežnosti in zapletenosti vzporejanja zgledov iz štirih besedil, po klasični hierarhični razdelitvi: po posameznih predlogih znotraj dveh skupin pravih in nepravih predlogov, in sicer glede na sklonskovezavno zaporedje (od rodilnika do orodnika), od enosklonsko- do dvosklonskovezavnih in trosklonskovezavnega za).
dvotaktolček  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ni treba kupovati dvotaktolčka, malo papa, dosti kW za 250, spodoben cruising speed (150+), vsaj zvok ima kolikortoliko (za 250), pospeški so odlični, lega na cesti tudi, prav tako pa tipično ZZRski neutrujajoč položaj voznika, da zaščite pred vetrom, dežjem ipd. ne omenjam.
dvózvézdje  astr. skupina dveh zvezd:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
džapa  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Po nekaj mesecih sem pred par dnevi spet začela uporabljati džapa malo (rožni venec), ki sem jo kupila pri Mami.
džezovstvo  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Eden od odjekov na trojni "eks" Lolite je za tukajšnje prilike že kar čudaško vztrajno skupino vstavil v domačinsko "džezovstvo", kar je naravnost žalitev; na ravneh pisave, izgovorjave in sfižene norme, ki jo v zgodovinsko muzično prakso vstavljajo tukajšnji lektorji, normativni pravopisci in z njimi še ocenjevalci.
dživana  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Najprej mora prepozna skupno načelo vseprisotne luči življenja (dživana džjoti).
džotiš  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zato smo si Vodnik po poti samospoznavanja zamislili tako, da lahko bralci na enem mestu dobijo jasen vpogled s kratko predstavitvijo pojmov in tehnik, delavnic s več kot 70-tih področij osebne in duhovne rasti, zdravega načina življenja in ekologije, kot so: aura soma, akupresura, bioenergija, čakre, džotiš, feng shui, hidroterapija, joga, kristalna sol, masaže, meditacije, naturopatija, reiki, rebirthing-preporajanje, radionika, samozavest, transmisijska meditacija, zdrava prehrana, zdravilni zvok,....
efékti  v kapitalistični ekonomiki dolgoročni vrednostni papirji, ki so lahko predmet borznih kupčij; m mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ékavščina  lingv. skupina vzhodnih štokavskih govorov z zameno e za nekdanji jat; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekípa  skupina ljudi, sestavljena za določeno delo, nalogo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksogamíja  sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki različnih etničnih, rasnih, verskih skupnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekspedícija  1. potovanje posebne skupine, navadno z raziskovalnim namenom, odprava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksponènt  1. nav. slabš., navadno s prilastkom kdor dela po navodilih kake skupine, zlasti politične:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekstêren  knjiž. ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja, zunanji:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekú  denarna enota, katere vrednost je določena z relativnimi vrednostmi denarnih enot članic Evropske gospodarske skupnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekuménski  rel., v zvezah: ekumenski koncil zbor škofov in vrhovnih redovnih predstojnikov vse katoliške cerkve; ekumensko gibanje gibanje za združitev vseh krščanskih verskih skupnosti v eno cerkev; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
emfitévza  zgod. razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; dedni zakup; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
empiriokriticízem  filoz. filozofska smer, po kateri je svet skupek subjektivnih občutkov; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enajstérica  skupina enajstih oseb:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enajstórica  skupina enajstih oseb:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
endogamíja  sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki iste etnične, rasne, verske skupnosti; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênobratínski  bot., v zvezi enobratinski prašniki prašniki, zrasli v eno skupino; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enôten  1. eden, skupen za več stvari, za kako celoto:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epentétičen  lingv., v zvezi epentetični l l, ki je nastal v glasovni skupini med ustničnikom in j, vrinjeni l; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epífora  lit. ponovitev iste besede ali besedne skupine na koncu zaporednih stavkov ali verzov; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
episkopát  skupnost škofov, škofje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eskónt  fin. obresti, ki se odbijejo pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eskontírati  fin. kupiti, prodati nedospelo terjatev z eskontom:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
étnogenéza  nastanek in razvoj plemena, ljudstva, naroda, skupine narodov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Evklídov  mat., v zvezi Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evrovizíja  skupnost zahodnoevropskih televizijskih postaj za posredovanje, izmenjavo programov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fácies  geol. skupek petrografskih in paleontoloških značilnosti usedlin na kakem kraju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
falánga  1. zlasti pri starih Grkih bojna skupina iz več ravnih, gostih vrst pešcev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
falanstêrij  soc., po Fourierovi zamisli socializma prostor za skupno življenje in delo osnovne družbene enote; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
felibríst  v Franciji, v drugi polovici 19. stoletja član skupine, ki si prizadeva izoblikovati provansalščino v knjižni jezik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fenól  kem. 1. kristalna, v vodi topna snov, izvedena iz benzena z zamenjavo enega atoma vodika s hidroksilno skupino:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fibróm  med. skupek izrojenih celic vezivnega tkiva; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
filologíja  veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
fitocenóza  biol. skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, rastlinska združba; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flotílja  1. skupina manjših bojnih ladij:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
formácija  1. skupina ljudi z določeno razvrstitvijo, razporeditvijo in določenimi nalogami:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fórma víva  razstava kiparskih del na prostem, ki so nastala pri skupnem delu kiparjev na istem {razstavnem} prostoru:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frákcija  1. organizirana skupina v stranki, ki ima o posameznih vprašanjih drugačno mnenje kot večina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gánglij  anat. skupek živčnih celic v možganih ali v obrobnem živčevju, živčni vozel:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gémula  zool. droben, s trdnim ovojčkom obdan skupek celic sladkovodnih spužev za prezimovanje in za nespolno razmnoževanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
genocíd  knjiž. načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
genotíp  biol. skupek vseh genov organizma, dedna masa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
géns  zgod. skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki so v krvnem sorodstvu; rod:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gerontokracíja  soc. skupina starejših, starih ljudi, ki ima posredno ali neposredno velik vpliv na politiko:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
glasílo  tiskano ali pisano sredstvo za razširjanje idej kake skupine, organizacije:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gliceról  kem. alkohol, ki ima tri hidroksilne skupine; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glíha  pog., v zvezi gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glióm  med. skupek izrojenih celic opornega tkiva v centralnem živčevju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
globálen  publ. 1. celoten, skupen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gmájna  1. neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gnójvoža  nar. koroško skupno odvažanje gnoja na polje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gódba  1. skupina ljudi, ki igra na glasbila:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gonílo  1. teh. skupek strojnih delov za prenos in spremembo gibanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gostosévci  večja skupina zvezd v ozvezdju Bika:; m mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grabíti  1. z grabljami spravljati skupaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grdávs  slabš., redko grd, neprikupen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grmáda  1. velik kup lesa, določen za gorenje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grmáditi  spravljati v grmado, na kup:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gróblja  1. kup nametanega kamenja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grós  trg. skupina 144 istovrstnih kosov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
grosíst  trgovec ali trgovsko podjetje, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grosístičen  nanašajoč se na kupovanje in preprodajanje blaga v velikih količinah:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grúča  1. navadno s prilastkom neurejena, strnjena skupina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grúčema  redko v gručah, skupinah:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grúpa  1. navadno s prilastkom več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži; skupina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
grupácija  publ. 1. navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grúpen  nanašajoč se na grupo; skupinski:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grupírati  razdeljevati, razvrščati v skupine:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gveríla  zlasti v neevropskih deželah bojevanje v majhnih skupinah na zasedenem ozemlju proti okupatorju ali v državljanski vojni:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
hajdúk  pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj borec, ki se na gverilski način bori proti turškemu okupatorju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hajdúštvo  pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj boj proti turškemu okupatorju:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hálda  žarg., mont. kup jalovine, zlasti iz rudnika; jalovišče:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hamít  antr. pripadnik severne in severovzhodne afriške narodnostne in jezikovne skupine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hekatómba  1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
hidroksíd  kem. spojina kovine s hidroksilno skupino:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hidroksíl  kem. enovalentna atomska skupina iz enega atoma vodika in enega atoma kisika; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA