|
doktrinárski |
nanašajoč se na doktrinarje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doktrinárstvo |
nav. slabš. doktrinarsko mišljenje ali ravnanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doktriniran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
doktriníranost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
doktrinírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
doprojektiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V preteklosti se je že obnavljalo podobne objekte z dobrim nadzorom in ob pomoči strokovne komisije, vendar je tudi ta komisija potrjevala dodatna dela, doprojektiranje ipd.
|
|
doprojektirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skoraj dnevno so se stvari spreminjale, usklajevale oz. doprojektirale.
|
|
dorziflektirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Stopalo je bilo v celoti nekoliko oteklo, zlasti v višini metatarzalnih sklepov, stopalo je bilo hladnejše od zdravega, podplat je bil izrazito palpatorno boleč, pulzi so bili dobro tipljivi, aktivno ni mogla dorziflektirati stopala.
|
|
družbenoaktivističen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenoaktualen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenokonstruktivističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenosektorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenostrukturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem, ko je skozi strastno, predano in vztrajno iskanje resnice o lastnem športnem početju korak za korakom začel prepoznavati šport kot derivat libida in kot integralni sestavni del regulatornih/disciplinatornih praks oziroma oblastnih razmerij (ki so historično, družbenostrukturno, socialno in psihološko pogojene) po eni strani vrnitve nazaj ni bilo več; po drugi pa je v običajno vsakdanjo percepcijo/interpretacijo športa začel vnašati nelagodje.
|
|
duktil |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Predvideti je potrebno cevovod iz duktila DN 100 mm od predvidene ceste A, do konca območja urejanja ceste B.
|
|
duktil |
prid. neskl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Smotrno je, da se cevovod obnovi s duktil cevjo fi 150 mm.
|
|
duktilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ko je bil material kaljen in popuščan, je bila iniciacija in propagacija razpoke značilno nizkoenergijska, duktilna.
|
|
duktilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
Duktilnost je lastnost materiala, da prenese plastično deformacijo, ne da bi se zlomil. Večjo deformacijo kot je material sposoben prenesti brez preloma zaradi krhkosti, bolj je duktilen.
|
|
dúktor |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dúktus |
knjiž. način, značilnosti pisave:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvaintridesethektarski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dvanajsttakten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... začetki improvizacije s tvorjenjem dvotaktnih motivov in uporaba v osemtaktnih in dvanajsttaktnih periodah ...
|
|
dvoakten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dvodetektorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dvóelektróda |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
dvoelektroden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dvóelektrolíten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dvoelektronski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kromatni ester pa razpade zaradi dvoelektronskega prenosa na ]-CH vezi: ...
|
|
dvófáktorski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dvohektarski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dvoikten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Verz »in zarje ne oznanja« je mogoče brati na dva načina: tako kot zgoraj ali pa s sinicezo med zadnjima besedama; v tem primeru je verz dvoiktni: »in zarje ne_oznanja«.
|
|
dvokompakten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dvókontákten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dvooktaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dvosektorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dvótákten |
1. muz. ki je iz dveh taktov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvótáktje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dvotaktnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In ko sta me prehitela dva motorista s cestnimi motorji sem ugotovil, da je zrcalce vibriralo zaradi tresljajev, ki jih je proizvajal moj dvotaktnež.
|
|
dvotaktnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dvotaktolček |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ni treba kupovati dvotaktolčka, malo papa, dosti kW za 250, spodoben cruising speed (150+), vsaj zvok ima kolikortoliko (za 250), pospeški so odlični, lega na cesti tudi, prav tako pa tipično ZZRski neutrujajoč položaj voznika, da zaščite pred vetrom, dežjem ipd. ne omenjam.
|
|
dvovektorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
edíkt |
1. zgod., nekdaj predpis, ki ga izda vladar ali kak drug pomemben predstavnik oblasti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ediktálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
edíkten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
edinoaktualen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
edukt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
efékt |
1. kar predstavlja posledico kakega dejanja ali dela, uspeh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efektar |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
efékten |
nanašajoč se na efekt:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efékten |
nanašajoč se na efekte:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efékti |
v kapitalistični ekonomiki dolgoročni vrednostni papirji, ki so lahko predmet borznih kupčij; m mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efektív |
nav. mn., voj. vojaške enote in oprema, s katerimi more država razpolagati v vojni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efektíva |
nav. mn., publ. vojaške enote in oprema, s katerimi more država razpolagati v vojni; efektiv:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efektíven |
1. ki dosega uspeh, rezultat:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efektívnost |
lastnost, značilnost efektivnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eféktnost |
lastnost, značilnost efektnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efektológ |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
eféktor |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
efektóren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
efektotéka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
efektuírati |
knjiž., redko uresničiti, narediti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ejéktor |
1. strojn. črpalka, ki s hitrim curkom vode ali pare odstranjuje tekočino iz okolice:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ejéktorski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
eklekticístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
eklekticízem |
prevzemanje in spajanje različnih sistemov, pogledov, ugotovitev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekléktičen |
nanašajoč se na eklektike ali eklekticizem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekléktičnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
ekléktik |
kdor prevzema in spaja različne sisteme, poglede, ugotovitve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekléktika |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
eklektízem |
-zma; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
ekodiktatura |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ekodukt |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
eksákten |
1. ki temelji na ugotovljivih spoznanjih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksaktnež |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
eksáktnost |
lastnost eksaktnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
éksdiréktor |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
ekspektácija |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
ekspektánca |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
ekspektatíven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
ekspektorácija |
med. izmetavanje sluzi iz pljuč, sapnika s kašljanjem, izkašljevanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspéktorans |
farm. zdravilo, ki pospešuje in olajšuje izkašljevanje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspektorírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
|
|
éksprefékt |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
ekstraaktiven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
ékstragaláktičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
ekstrákt |
trdna ali sirupu podobna snov, dobljena z ekstrakcijo, izvleček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstraktati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
ekstrákten |
pridevnik od ekstrakt:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrákter |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
ekstraktibílen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
ekstraktiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
ekstraktív |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
ekstraktíven |
1. kem. ki se da ekstrahirati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstráktor |
teh. naprava, priprava za ekstrakcijo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstraktorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
ekstraspektíven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
ekstruktíven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
éktakróm |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
ektazíja |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
ekteníja |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
éktoblást |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
559 659 759 859 959 1.059 1.159 1.259 1.359 1.459 
