|
disjúnkten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
disjunktíven |
nanašajoč se na disjunkcijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
disjunktívnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
disjunktnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
G. Lešnjak, Ohranjevalci disjunktnosti
|
|
diskektomija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Diskektomija je kirurška odstranitev poškodovane medvretenčne ploščice; s pomočjo tega posega omilimo pritisk na sosednje strukture (t.j. živčne končiče).
|
|
diskokaktus |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Discocactus magnimammus BUINING & BREDEROO - bradavičasti diskokaktus
|
|
diskonekt |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če se je diskonekt zgodil med pisanjem na ta imenik, pa zadeve ne moreš odmountat, ker je v uporabi.
|
|
diskonektati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kr naprimer k sm na forumu prjavlen se mi kr diskonekta.
|
|
dislektičen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dislektik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dispraktičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
disrespekt |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Brez disrespekta do ruralnega, vendar vem, da tja ne morem priti v neko selo in jim igrati boogie woogie kot v Ljubljani.
|
|
distinkten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
distinktíven |
knjiž. razlikovalen, razločevalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
distinktívnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
distínktor |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
distraktibilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri neparanoidni shizofreniji in shizofreniji z negativno simptomatiko je znižana raven vzburjenja in so bolniki distraktibilni, pri paranoidni shizofreniji in pri shizofreniji s pozitivnimi simptomi pa so lahko na področju pozornosti tudi boljši od zdravih oseb.
|
|
distráktor |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
distríkt |
1. v nekaterih državah upravna enota različnih velikosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
distríkten |
pridevnik od distrikt:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
distriktnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
distriktski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V teh državah je osnovna raven samouprave občina, druga raven, ki se redko poimenuje 'regionalna', pa obsega zlasti majhne enote (distriktske vrste).
|
|
dízeleléktričen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dnevnoaktualen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dodirektorica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
doinjektiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
doktáriti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dóktor |
1. najvišji akademski naslov, ki ga podeli univerza ali znanstvena ustanova:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
doktoráč |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
doktorád |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
doktoránd |
kdor se pripravlja na doktorat:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doktorándka |
ženska oblika od doktorand; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doktorandovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vse potencialne kandidate za letošnje izbirno študentsko tekmovanje in tekmovanje doktorandovskih člankov ter njihove mentorje naj spomnim, da se hitro približuje rok za oddajo prispevkov, to je 20. julij.
|
|
doktorandski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Študij se povezuje z dodiplomskim študijem vseh humanističnih ter družboslovnih smeri in z ustreznim doktorandskim študijem.
|
|
doktorant |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
doktorantka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
doktorántski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
doktorát |
1. doktorski naslov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dóktorček |
iron. manjšalnica od doktor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doktorésa |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dóktorica |
1. ženska, ki ima doktorski naslov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóktoričin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: ... pri samostalniku ženski par k moškemu poimenovanju (doktorica, znanstvenica) in svojilni pridevniki s premeno (doktoričin, znanstveničin); pri glagolu pa glagoli z morfemi se, si, jo, ga.
|
doktoriran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
doktoríranje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
doktorírati |
doseči, pridobiti si doktorski naslov:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóktorjev |
svojilni pridevnik od doktor; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doktorka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ben zdej ko si velika se lahko spet igramo doktorja sestro in pacientko in boš ti sestra jaz pa pacient in Bo-bitch pa doktorka.
|
|
doktorovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
doktorroman |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dóktorski |
nanašajoč se na doktorje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóktorstvo |
doktorski naslov, doktorska čast:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doktrína |
1. sistem teorij z določenega področja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doktrinálen |
nanašajoč se na doktrino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doktrinár |
nav. slabš. kdor se natančno, togo drži doktrine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doktrinárec |
doktrinar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doktrináren |
nanašajoč se na doktrino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doktrinarízem |
-zma; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
doktrinárnost |
lastnost, značilnost doktrinarnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doktrinárski |
nanašajoč se na doktrinarje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doktrinárstvo |
nav. slabš. doktrinarsko mišljenje ali ravnanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doktriniran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
doktriníranost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
doktrinírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
doprojektiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V preteklosti se je že obnavljalo podobne objekte z dobrim nadzorom in ob pomoči strokovne komisije, vendar je tudi ta komisija potrjevala dodatna dela, doprojektiranje ipd.
|
|
doprojektirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skoraj dnevno so se stvari spreminjale, usklajevale oz. doprojektirale.
|
|
dorziflektirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Stopalo je bilo v celoti nekoliko oteklo, zlasti v višini metatarzalnih sklepov, stopalo je bilo hladnejše od zdravega, podplat je bil izrazito palpatorno boleč, pulzi so bili dobro tipljivi, aktivno ni mogla dorziflektirati stopala.
|
|
družbenoaktivističen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenoaktualen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenokonstruktivističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenosektorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenostrukturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem, ko je skozi strastno, predano in vztrajno iskanje resnice o lastnem športnem početju korak za korakom začel prepoznavati šport kot derivat libida in kot integralni sestavni del regulatornih/disciplinatornih praks oziroma oblastnih razmerij (ki so historično, družbenostrukturno, socialno in psihološko pogojene) po eni strani vrnitve nazaj ni bilo več; po drugi pa je v običajno vsakdanjo percepcijo/interpretacijo športa začel vnašati nelagodje.
|
|
duktil |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Predvideti je potrebno cevovod iz duktila DN 100 mm od predvidene ceste A, do konca območja urejanja ceste B.
|
|
duktil |
prid. neskl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Smotrno je, da se cevovod obnovi s duktil cevjo fi 150 mm.
|
|
duktilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ko je bil material kaljen in popuščan, je bila iniciacija in propagacija razpoke značilno nizkoenergijska, duktilna.
|
|
duktilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
Duktilnost je lastnost materiala, da prenese plastično deformacijo, ne da bi se zlomil. Večjo deformacijo kot je material sposoben prenesti brez preloma zaradi krhkosti, bolj je duktilen.
|
|
dúktor |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dúktus |
knjiž. način, značilnosti pisave:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvaintridesethektarski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dvanajsttakten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... začetki improvizacije s tvorjenjem dvotaktnih motivov in uporaba v osemtaktnih in dvanajsttaktnih periodah ...
|
|
dvoakten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dvodetektorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dvóelektróda |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
dvoelektroden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dvóelektrolíten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dvoelektronski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kromatni ester pa razpade zaradi dvoelektronskega prenosa na ]-CH vezi: ...
|
|
dvófáktorski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dvohektarski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dvoikten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Verz »in zarje ne oznanja« je mogoče brati na dva načina: tako kot zgoraj ali pa s sinicezo med zadnjima besedama; v tem primeru je verz dvoiktni: »in zarje ne_oznanja«.
|
|
dvokompakten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dvókontákten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dvooktaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dvosektorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dvótákten |
1. muz. ki je iz dveh taktov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvótáktje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dvotaktnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In ko sta me prehitela dva motorista s cestnimi motorji sem ugotovil, da je zrcalce vibriralo zaradi tresljajev, ki jih je proizvajal moj dvotaktnež.
|
|
dvotaktnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dvotaktolček |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ni treba kupovati dvotaktolčka, malo papa, dosti kW za 250, spodoben cruising speed (150+), vsaj zvok ima kolikortoliko (za 250), pospeški so odlični, lega na cesti tudi, prav tako pa tipično ZZRski neutrujajoč položaj voznika, da zaščite pred vetrom, dežjem ipd. ne omenjam.
|
|
dvovektorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
edíkt |
1. zgod., nekdaj predpis, ki ga izda vladar ali kak drug pomemben predstavnik oblasti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ediktálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
| |
501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 
