|
deželnokrajen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
diamantnomašnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jubilantom: diamantnomašniku Francu Koritniku, biseromašniku Efremu Mozetiču, zlatomašnikom Jožku Kovačiču, Janezu Lapanju, Martinu Pavlinu, p. Pavlu Krajniku, iz Gorice msgr. dr. Oskarju Simčiču, prof. Stanku Jericiju ter srebrnomašnikom Francu Kavčiču, msgr. Vinku Lapajnetu, msgr. Alojzu Milharčiču, msgr. Vinku Paljku in p. Viljemu Pustoslemšku se iskreno zahvalim za opravljeno delo v Cerkvi v naši škofiji in na Slovenskem.
|
|
diamantoid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podobno bi lahko ležaje razbremenili z dodatkom dušikovih atomov v notranji ploskvi (vez ogljik-dušik je malenkost krajša od vezi ogljik-ogljik). Vse te možnosti združimo pod okriljem izraza "diamantoidi".
|
|
diametrálen |
skrajno različen, popolnoma nasproten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
didezoksinukleozid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
2',3'-didezoksinukleozid trifosfati (dideoxynucleoside 2',3' triphosphates; 2',3'Didesoxynucleosid-Triphosphate), okrajšava ddNTP, so analogi normalnih 2'-dezoksi-ribonukleozid trifosfatov, ki jih uporabljajo pri t. im. prilagojeni "minus" tehniki za sekvenciranje DNK.
|
|
diferenciál |
1. avt. ohišje z zobniki, ki omogočajo, da napravi eno gonilno kolo toliko daljšo pot, kolikor napravi drugo krajšo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diglotičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
»Samo govorna vrsta rabe pomeni neuravnotežen bilingvizem, saj gre večinoma za obvladanje narečja ali pokrajinskega pogovornega jezika, torej za dvojezičnost diglotične vrste.«
|
|
dihjemajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za malo bolj lačne kulture pa je malček izven mesta, kamor peljejo tudi mestni avtobusi, lep kraj, imenovan Monreale, z dihjemajočo katedralo, ogromnimi in lepo urejenimi samostanskimi vrtovi, lahko pa si ogledate tudi meniške celice.
|
|
diluvijalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ali se kedaj sanjal o dveh flamingih, ki sta otožno kričaje begala in blodila po brezkrajnem močvirju diluvijalne dobe?
|
|
dislocírati |
publ. postaviti, namestiti na drug kraj:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dislokácija |
publ. postavitev, namestitev na drug kraj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
distánca |
1. knjiž. dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama; razdalja, oddaljenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dišavnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skraja pa bi rekli, da skorjice na odojku ter dišavnosti prekrasne kuhane klobase in rebrc, katera si velja lajšati s hrenom in čebulo, verjetno ni pripisati le razmeroma zgodnji uri Konzumove nedeljske odprave.
|
|
diverziteten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poznavanje nacionalne naravovarstvene zakonodaje v povezavi z mednarodnimi (obvezujočimi) iniciativami in dokumenti (npr. Konvencija o BD, Vseevropska biološka in krajinska diverzitetna strategija - PEBLDS, smernice EU itd.).
|
|
dobjevaški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dobja vas: V krajevnem leksikonu Slovenije, založbe DZS, iz leta 1995, [1]je pri Dobji vasi zapisano naslednje: Dobja vas, v Dobji vasi (420 m), dobjevaški, Dobjevaščani (724 preb.).
|
|
dobrodelujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugače pa, moja malenkost je kvečjemu fiktivni Bolgar s slovenskim potnim listom, in kar precej let je že minilo odkar sem si kupil enosmerno vozovnico in se preselil iz Dežele v ene duši in srcu bolj dobrodelujoče kraje, tako da, če sem v svoji majhnosti in nepomembnosti resnično lahko razlog, da si si zaželel migracije, lahko mirno vržeš sidro nazaj v vodo.
|
|
dodeljevan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za razliko od drugih slovenskih pokrajin, na primer apaškega polja, kjer so prav tako naseljevali zemljišča izseljenih Nemcev, kolonistom zemlja ni bila dodeljevana v last, temveč le v užitek.
|
|
dohòd |
1. kraj, prostor, kjer se da do česa priti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dokapen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kraja Goče in Šmarje spadata med odlične primere mediteranskega rurizma. Prvi se odlikuje po številnih gankih pod dokapnimi korčnimi strehami, zunanjimi stopnišči, kamnitimi portali in nizi poslopij okrog "borjača".
|
|
dokód |
izraža vprašanje, do katere krajevne meje sega dejanje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dokrájen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dôl |
izraža gibanje ali smer proti nižjemu kraju,; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doletíšče |
kraj, prostor, kjer letalo pristane:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dólg |
1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost,; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgotipalčnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moderna znanost kobilice deli na dolgotipalčnice (tipalke so daljše od telesa), in kratkotipalčnice, (glede na to, ali so tipalke daljše ali krajše od telesa).
|
|
dôli |
1. izraža stanje ali položaj na nižjem kraju,; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolína |
1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačekrajen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Letos je poleg standardnih sponzorskih, domačekrajnih in nekaj anglosaksonskih imen ena ekipa celo razveselila g. Toporišiča samega.
|
|
domačín |
1. kdor je doma, živi v določenem kraju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačínka |
1. ženska, ki je doma, živi v določenem kraju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačnostno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moji nožni prsti pa so se nerešljivo zapletli v gosto črno goščo mehkih dlak, ki je divje in nebrzdano kot nekakšen nerazumljiv tujek poganjala sredi vse tiste mehke in voljne, domačnostno tople pokrajine riti in beder.
|
|
doo |
kratica, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za del slovenske lokalne samouprave je HERALDIKA, d.o.o., po mednarodno priznanih in veljavnih normah izdelala komplete istovetnostne občinske in krajevne simbolike (grbi, zastave in potrditvene prvine za mestne občine, občine in kraje).
|
|
dopís |
1. krajše uradno ali poslovno pismeno sporočilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopísnica |
1. kartonček z natisnjeno znamko za krajša sporočila po pošti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dosaditev |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razvojna usmeritev za drevored pa je dosaditev manjkajočega drevoreda, ki izvira iz avstroogrskih časov in je bil krajevna posebnost in redkost, poleg tega pa pomemben element mestnega zelenja Zreč.
|
|
doskočíšče |
šport. kraj, mesto doskoka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dostáva |
prenos, prevoz česa na določen kraj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dostáviti |
1. prinesti, pripeljati kaj na določen kraj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dostávljati |
1. prinašati, dovažati kaj na določen kraj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dostòp |
1. kraj, prostor, po katerem se da kam priti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotankati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ustavili smo se v kraju Sali, kjer smo dotankali vodo.
|
|
dotód |
izraža krajevno ali časovno mejo dejanja, stanja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovážati |
vozeč spravljati kaj na določen kraj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovozíšče |
kraj, prostor, kamor se dovaža; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramolét |
lit. krajše dramsko delo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstíšče |
kraj, prostor, kjer se ribe drstijo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugàm |
izraža drug kraj pri premikanju v kako smer:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugjé |
izraža drug kraj, drugo mesto dejanja, stanja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugód |
1. izraža drug kraj, drugo mesto dejanja, stanja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugokrajeven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
duhovnjaštvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Utrjevanje sodobne intelektualne poti, ki se izogiba na eni strani skrajnemu scientizmu, igri moči in žargona, ki ne omogoča ustvarjalne komunikacije med ustvarjalci in občinstvom; na drugi strani pa se izogiba tudi raznim novodobnim oblikam duhovnjaštva, ki se v svojem pretiranem iskanju spiritualnih vrednot odpovedujejo racionalnosti; kljub temu pa od ene in druge sfere sprejema posamezne logično tehtne in duhovno pozitivne vrednote.
|
|
dúma |
1. lit. lirsko-epska ukrajinska ljudska pesem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúmka |
lit. lirsko-epska ukrajinska ljudska pesem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvajsetíca |
1. nekdaj avstrijski novec za dvajset krajcarjev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvájsetkrájcarski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dvajsetvrstičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta izkušnja, ki je vzporedna oni prvi, zavzema nato drugi, nekoliko daljši, dvajsetvrstični del besedila, pri čemer pa se zadnji štirje stihi spet povrnejo k vremenarski prispodobi in jo do kraja potrdijo.
|
|
dvákrájcarski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dvigradski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dvigrad (Hrvaška): Najprej nam predstavi geografsko lego mesta in poda kratko zgodovino s poudarkom na odnosih različnih oblastnikov do pokrajine Istre nasploh in predvsem do dvigradskega območja.
|
|
dvojáča |
nekdaj avstrijski novec za dva solda, krajcarja ali vinarja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džúngla |
1. gosto zarasel, težko prehoden svet tropskih pokrajin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džuz |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
ZGRADBA KORANA: Razdeljen je na 30 džuzov (delov), ima 114 poglavij (sur), najdaljša je El-Bekara, ki ima 286 stavkov (ajetov), najkrajša pa je El-Kevser s tremi stavki, ...
|
|
ekstrém |
1. ekstremno stališče, stanje ali pojav; skrajnost, pretiranost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrémen |
1. zelo oddaljen od povprečnosti česa; skrajen, pretiran:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstremíst |
človek ekstremnih nazorov, dejanj; skrajnež, prenapetež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eldorádo |
knjiž., ekspr. izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost, obljubljena dežela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elektrolíza |
teh. razkrajanje elektrolita z električnim tokom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
elízij |
v grški in rimski mitologiji kraj, kjer prebivajo duše pravičnih; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
endémen |
biol. omejen na določen kraj, določeno področje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
endémičen |
knjiž. omejen na določen kraj, določeno področje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
endemíja |
med. bolezen, omejena na določen kraj, določeno področje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
endemít |
biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na določenem kraju, določenem področju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ênokrájcarski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
evropokrajina |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
fácies |
geol. skupek petrografskih in paleontoloških značilnosti usedlin na kakem kraju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
federál |
v fašistični Italiji tajnik pokrajinske zveze fašistične stranke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flacianízem |
skrajna smer protestantizma, imenovana po Flaciusu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
florentínec |
širokokrajen ženski slamnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fotokrajinar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
fránko |
ekon. stroški prevoza so plačani do določenega kraja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frézija |
vrtn. v toplih krajih rastoča cvetlica z raznobarvnimi, trobentastimi in lepo dišečimi cveti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gábiti se |
z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gádina |
luknja, kraj, kjer so gadje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gádovina |
luknja, kraj, kjer so gadje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gamsíšče |
kraj, prostor, kjer so gamsi; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
garnizíja |
voj. vse vojaške enote v kakem kraju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gauleiter |
v nacistični Nemčiji pokrajinski vodja nacistične stranke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
génius lóci |
knjiž. značilnosti, posebnosti kraja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glavárstvo |
v stari Avstriji 1. urad okrajnega ali okrožnega glavarja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glinénica |
kraj, prostor, kjer se koplje glina; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glinokòp |
kraj, prostor, kjer se koplje glina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glósa |
1. krajše pojasnilo k tekstu; opomba, pripis:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gnezdíšče |
1. kraj, prostor, kjer ptice gnezdijo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gníti |
1. razkrajati se, razpadati, navadno zaradi delovanja bakterij:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gnúsiti se |
z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gobíšče |
redko kraj, prostor, kjer rastejo gobe:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gojíšče |
kraj, prostor, kjer se kaj goji:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golíšče |
gozd. kraj, prostor, kjer se hlodom odstranjuje lubje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gôr |
izraža gibanje ali smer proti višjemu kraju,; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gôri |
1. izraža stanje ali položaj na višjem kraju,; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goríšče |
1. prostor, kraj, kjer gori:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 56 156 256 356 456 556 656 756 856 
