|
cájt |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. čas: Klotilda...ja ja...to so bli cajtje...nje pa dans...vse gre h kraji...
|
célebret |
rel. škofijsko potrdilo, da sme duhovnik v tujem kraju maševati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
celtarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Inu kadar bi bilu meni mogoče, jest bi hotel danes sturiti, kakor vselej na noviga lejta dan je sturil celtarski krajl Livius, kateri je v eni zlati kočiji po celem mestu se pustil pelati in z le-te kočije rdeči zlati so kapali, na katerih je bilu zapisanu: Krajl vošči starim inu mladim, bogatim inu ubogim enu srečnu inu veselu novu lejtu.
|
|
centarhija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pokrajino so razdelili na centarhije s frankovskim upraviteljem na čelu, ki je stonoval v Novigradu.
|
|
cénter |
1. kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
centromeričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Centromerični indeks (centromeric index; Centromerindex) je procentualna dolžina kromosoma glede na krajši krak.
|
|
chaltenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na El Chalten (Argentina): Po počitku in fotografiranju se je odpravil navzdol na chaltensko stran po pokrajini, po kateri od Slovencev - razen argentinskih, znani alpinist in prvi ...
|
|
cianokrilaten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za potrebe kriminalističnotehničnih in laboratorijskih preiskav ter bombne zaščite so bili nabavljeni kovčki za oglede krajev kaznivih dejanj, foto, video in telekomunikacijska oprema, infrardeči spektrometer z mikroskopom, cianokrilatne komore, merilci debeline laka, fluorescenčni mikroskop, mikrotom, protibombni obleki, robot za deaktiviranje bomb idr.
|
|
ciceróne |
zlasti v italijanskem okolju kdor vodi turiste po tujih krajih in jim razkazuje znamenitosti, vodnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cigarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tukaj najdete nekaj o umetnosti kajenja cigar oz. opis celega rituala, zraven pa še krajši opis cigar, razne cigarske linke, ostalo pa še pride...
|
|
cikáda |
zool. žuželka toplih krajev, katere samec cvrči; škržat:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ciklonček |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... kakor na primer takrat, ko pride sočasno ob že omenjeni zalogi hladnega zraka v nižinah nad naše kraje v višjih plasteh še sredozemski ciklonček, ki se ...
|
|
cílj |
1. kraj ali predmet, do katerega se hoče priti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
citoprotektiven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Svetujemo pa, da jih jemljejo v čim manjših odmerkih, čim krajšo potrebno dobo ter svetujemo tudi zaščitno zdravljenje z antagonisti receptorjev H2 ali zaviralci protonske črpalke, zadosti pa so lahko le antacidi ter citoprotektivna zdravila.
|
|
corvette |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Novi corvette, ki ga označujejo s kratico C6, je za 13 cm krajši in 2,5 cm ožji od predhodnika, vendar pri tem prostornost potniške kabine ni prikrajšana, saj so medosno razdaljo podaljšali za 3,5 cm.
|
|
cvájar |
nekdaj 1. avstrijski novec za dva solda, krajcarja ali vinarja; dvojača:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cváncgarica |
nekdaj avstrijski novec za dvajset krajcarjev; dvajsetica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čakalíšče |
kraj za čakanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čapljast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V večini so bile kandidatke pravzaprav zgolj samo punčke tam pri štirinajstih, bi rekel, take s komaj vzbrstelimi joški in nezamaščenimi ritkami, katerih krajci še niso pridobili teže, pa z nogami, kakršne pubertetologi strokovno označujejo kot čapljaste, kajti zaradi krhko tankih in neizoblikovanih, a že dokončno dolgih beder v tem obdobju delujejo nekoliko iksasto, prav tako tudi povsem razvita, nekam prevelika stopala res vzbujajo videz podobnosti z okončinami te močvirske ptice, še posebno hecne pa so bile njihove skoraj gole, le z nekakšnim nežnim poprhom osenčene pičkice, ki so nezaščiteno štrlele, ja, to pa res, prav štrlele ven v svet kot še povsem nerazbrozdane, čvrste in
izrazito hlebčkaste žemljice.
|
|
častikrája |
knjiž. jemanje časti, ugleda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
častikrájen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
častíti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako častijo Čehi v tem pomenu sv. Venceslava, Madžari sv. Štefana, Ukrajinci sv. Vladimira,... Krantanci - Slovenci smo v sv. Modestu videli svojega apostola, v sv. Domicijanu pa utemeljitelja svoje krščanske države in njenega zavetnika.
|
|
částnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Lahko postaneš častnica enot Slovenske vojske. Prijaviti se moraš v šolo za častnike vojnih enot. Po končanem šolanju boš razporejena na dolžnost poveljnika vojne sestave, z možnostjo nadaljnjega izobraževanja v domačem kraju.
|
čépica |
pokrivalo brez krajevcev, navadno mehko:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
čêsnovka |
bot. 1. visoka rastlina senčnatih krajev, ki diši kot česen, Alliaria officinalis:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četrták |
nekdaj avstrijski novec za štiri krajcarje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čimkrájši |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Naloga naj bo izčrpna, vendar čimkrajša, brez nepotrebnih stavkov.
|
čítanka |
1. učbenik s krajšimi sestavki za jezikovni pouk; berilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
článek |
krajši sestavek, navadno neliterarne vsebine za časopis ali revijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čŕvov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Hiše in krajine iz železobetona se pojavijo pred menoj v tako orjaških silovitostih, kot jih naravno oko / žabje oko, črvova svetlobna zaznava?/ ne more nikoli razvideti.
|
čuan |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tai či čuan ali skrajšano Tai či je starodavna kitajska veščina jačanja življenske energije, pot modrosti in dolgovečnosti, enostavna pot usklajevanja uma/telesa in hkrati zelo učinkovita borilna veščina.
|
|
čuft |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eni prisegajo na čufte, drugi na brokoli; enim ne sede cigaretni dim, drugi bi nikotinske paličice sesljali, dokler jim ne bi pomodrele ustne; eni uživajo v posvečenih zvokih klavirskih koncertov starih mojstrov, drugi zvračajo superce na oberkrajnerje (gah!).
|
|
čvekalstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tisto, kar ob torkovih večerih, tja do tretje jutranje ure, dogaja tamkaj poležanemu poslušalstvu, čvekalstvu in tudi plesalstvu, je, sodeč po prijetno obljudeni kamri in zaenkrat ničnim honorarjem, zelo manjkalo izkušenejšim konzumentom in tudi gibalcem tehna, recimo v teh krajih uveljavljenemu Umekovemu podmladku, Bizzyju, Dojajatu in Plotzu, pank- in elektroveteranu Iztoku Turku in pogonu Random Logic, ki ima studio nadstropje više: namreč, priložnost, da si po burno preklofanem in premezganem koncu tedna odpočiješ kosti, svobodno vdihneš dobrodejne izparine in odvrtiš lagodnejšo muziko, ne da bi ti dihali za ovratnik deri! manijaki in maškare.
|
|
daktiloskopiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kriminalistični tehniki so v letu 2000 sodelovali pri 5.264 (5.111) ogledih kraja kaznivih dejanj in dogodkov. Na podlagi prstnih sledi so identificirali 404 (318) storilce kaznivih dejanj. Daktiloskopiranih je bilo 3.617 (3.204) osumljencev.
|
|
dálja |
1. kraj, prostor, ki je daleč; daljava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljáva |
1. velika krajevna oddaljenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáljen |
1. krajevno zelo oddaljen,; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dankica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Puberteta res nevarna je ta stvar, / saj jo doživi še komar. / Kje se komar pozimi hinavsko skriva? / V močvirni predelih se skriva. / S komarico si dneve, noči krajša, / a njegova dankica je z dneva v dan daljša. ...
|
|
deagrarizácija |
zmanjševanje vloge kmetijstva v doslej agrarnih krajih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dekadentízem |
lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem in misticizem; dekadenca; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
delimitiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako Soja opredeljuje teritorialnost kot "vedenjski fenomen, ki v povezavi s prostorsko organizacijo oblikuje različna vplivnostna območja ali jasno delimitirane teritorije, katerih skupna lastnost je njihova družbena specifika, po katerih lahko ta območja in teritorije dojamemo tudi kot posebno kulturno pokrajino ali ekskluzivno življenjsko okolje za tisto družbeno skupino, ki v njej živi in ji določa družbeni in prostorski obseg" (cit. po: Bufon, 1999, str. 92).
|
|
delovíšče |
kraj, prostor, kjer se dela, zlasti fizično:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
demarkácija |
jur. označitev, označevanje mejne črte na kraju samem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
denotiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prva "kršitev" je širitev stavčnega vzorca s prislovnim določilom načina, zasedeno z besedo sopihaje, ki skuša v bralcu z denotiranjem pospešenega dihanja --- kot posledici strme poti seveda --- še povečati občutek nepraktičnega ravnanja naših prednikov, druga pa stavčni prilastek, ki razširja samostalniško jedro prislovnega določila kraja (ceste): v njem imajo številni izrazi, ki izražajo izredno izpostavljenost ceste in konotirajo težavnost njene gradnje, enako prepričevalno vrednost.
|
|
depletiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekaj poskusov meritev z diodo! Izgleda, da je pri 300 V detektor polno depletiran. Čudno majhen tok????
|
|
deportácija |
prisilna preselitev posameznika ali dela prebivalstva v drug, oddaljen kraj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deportírati |
prisilno preseliti koga v drug, oddaljen kraj, navadno kazensko:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
derevolucionizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Gre namreč za naslov dragocene slike, ki naj bi bila Jakopičeva in je hkrati najljubša dragocenost njenega sedanjega lastnika, predstavnika oblastniške kontinuitete onkraj slovenske osamosvojitve in "derevolucionizma".
|
|
deroč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hja 60m bo pa precej premalo za to jamo je pa res da verjetno je že raziskana, kajti na vhodu so vrata ki so odprta po jami pa so ves čas stopinje (kar jih ne spere deroča voda) in na nekem kraju so tudi pomožne lestve (drog v katerega so nabiti žeblji).
|
|
devetelementen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skoraj vsak konec tedna je bil z devetelementno anteno in teleskopskim drogom na drugem kraju.
|
|
deziluzivnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na vrsti je le do skrajnosti stopnjevana deziluzivnost, v prepadu, ki mu ni videti konca, ne njegovega dna, ne kakršnegakoli neba.
|
|
dezintegrácija |
publ. razpadanje, razkrajanje kake celote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dezorganizácija |
razpadanje, razkrajanje reda, organizacije česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deželnokrajen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
diamantnomašnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jubilantom: diamantnomašniku Francu Koritniku, biseromašniku Efremu Mozetiču, zlatomašnikom Jožku Kovačiču, Janezu Lapanju, Martinu Pavlinu, p. Pavlu Krajniku, iz Gorice msgr. dr. Oskarju Simčiču, prof. Stanku Jericiju ter srebrnomašnikom Francu Kavčiču, msgr. Vinku Lapajnetu, msgr. Alojzu Milharčiču, msgr. Vinku Paljku in p. Viljemu Pustoslemšku se iskreno zahvalim za opravljeno delo v Cerkvi v naši škofiji in na Slovenskem.
|
|
diamantoid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podobno bi lahko ležaje razbremenili z dodatkom dušikovih atomov v notranji ploskvi (vez ogljik-dušik je malenkost krajša od vezi ogljik-ogljik). Vse te možnosti združimo pod okriljem izraza "diamantoidi".
|
|
diametrálen |
skrajno različen, popolnoma nasproten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
didezoksinukleozid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
2',3'-didezoksinukleozid trifosfati (dideoxynucleoside 2',3' triphosphates; 2',3'Didesoxynucleosid-Triphosphate), okrajšava ddNTP, so analogi normalnih 2'-dezoksi-ribonukleozid trifosfatov, ki jih uporabljajo pri t. im. prilagojeni "minus" tehniki za sekvenciranje DNK.
|
|
diferenciál |
1. avt. ohišje z zobniki, ki omogočajo, da napravi eno gonilno kolo toliko daljšo pot, kolikor napravi drugo krajšo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diglotičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
»Samo govorna vrsta rabe pomeni neuravnotežen bilingvizem, saj gre večinoma za obvladanje narečja ali pokrajinskega pogovornega jezika, torej za dvojezičnost diglotične vrste.«
|
|
dihjemajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za malo bolj lačne kulture pa je malček izven mesta, kamor peljejo tudi mestni avtobusi, lep kraj, imenovan Monreale, z dihjemajočo katedralo, ogromnimi in lepo urejenimi samostanskimi vrtovi, lahko pa si ogledate tudi meniške celice.
|
|
diluvijalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ali se kedaj sanjal o dveh flamingih, ki sta otožno kričaje begala in blodila po brezkrajnem močvirju diluvijalne dobe?
|
|
dislocírati |
publ. postaviti, namestiti na drug kraj:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dislokácija |
publ. postavitev, namestitev na drug kraj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
distánca |
1. knjiž. dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama; razdalja, oddaljenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dišavnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skraja pa bi rekli, da skorjice na odojku ter dišavnosti prekrasne kuhane klobase in rebrc, katera si velja lajšati s hrenom in čebulo, verjetno ni pripisati le razmeroma zgodnji uri Konzumove nedeljske odprave.
|
|
diverziteten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poznavanje nacionalne naravovarstvene zakonodaje v povezavi z mednarodnimi (obvezujočimi) iniciativami in dokumenti (npr. Konvencija o BD, Vseevropska biološka in krajinska diverzitetna strategija - PEBLDS, smernice EU itd.).
|
|
dobjevaški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dobja vas: V krajevnem leksikonu Slovenije, založbe DZS, iz leta 1995, [1]je pri Dobji vasi zapisano naslednje: Dobja vas, v Dobji vasi (420 m), dobjevaški, Dobjevaščani (724 preb.).
|
|
dobrodelujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugače pa, moja malenkost je kvečjemu fiktivni Bolgar s slovenskim potnim listom, in kar precej let je že minilo odkar sem si kupil enosmerno vozovnico in se preselil iz Dežele v ene duši in srcu bolj dobrodelujoče kraje, tako da, če sem v svoji majhnosti in nepomembnosti resnično lahko razlog, da si si zaželel migracije, lahko mirno vržeš sidro nazaj v vodo.
|
|
dodeljevan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za razliko od drugih slovenskih pokrajin, na primer apaškega polja, kjer so prav tako naseljevali zemljišča izseljenih Nemcev, kolonistom zemlja ni bila dodeljevana v last, temveč le v užitek.
|
|
dohòd |
1. kraj, prostor, kjer se da do česa priti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dokapen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kraja Goče in Šmarje spadata med odlične primere mediteranskega rurizma. Prvi se odlikuje po številnih gankih pod dokapnimi korčnimi strehami, zunanjimi stopnišči, kamnitimi portali in nizi poslopij okrog "borjača".
|
|
dokód |
izraža vprašanje, do katere krajevne meje sega dejanje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dokrájen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dôl |
izraža gibanje ali smer proti nižjemu kraju,; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doletíšče |
kraj, prostor, kjer letalo pristane:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dólg |
1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost,; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgotipalčnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moderna znanost kobilice deli na dolgotipalčnice (tipalke so daljše od telesa), in kratkotipalčnice, (glede na to, ali so tipalke daljše ali krajše od telesa).
|
|
dôli |
1. izraža stanje ali položaj na nižjem kraju,; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolína |
1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačekrajen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Letos je poleg standardnih sponzorskih, domačekrajnih in nekaj anglosaksonskih imen ena ekipa celo razveselila g. Toporišiča samega.
|
|
domačín |
1. kdor je doma, živi v določenem kraju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačínka |
1. ženska, ki je doma, živi v določenem kraju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačnostno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moji nožni prsti pa so se nerešljivo zapletli v gosto črno goščo mehkih dlak, ki je divje in nebrzdano kot nekakšen nerazumljiv tujek poganjala sredi vse tiste mehke in voljne, domačnostno tople pokrajine riti in beder.
|
|
doo |
kratica, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za del slovenske lokalne samouprave je HERALDIKA, d.o.o., po mednarodno priznanih in veljavnih normah izdelala komplete istovetnostne občinske in krajevne simbolike (grbi, zastave in potrditvene prvine za mestne občine, občine in kraje).
|
|
dopís |
1. krajše uradno ali poslovno pismeno sporočilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopísnica |
1. kartonček z natisnjeno znamko za krajša sporočila po pošti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dosaditev |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razvojna usmeritev za drevored pa je dosaditev manjkajočega drevoreda, ki izvira iz avstroogrskih časov in je bil krajevna posebnost in redkost, poleg tega pa pomemben element mestnega zelenja Zreč.
|
|
doskočíšče |
šport. kraj, mesto doskoka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dostáva |
prenos, prevoz česa na določen kraj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dostáviti |
1. prinesti, pripeljati kaj na določen kraj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dostávljati |
1. prinašati, dovažati kaj na določen kraj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dostòp |
1. kraj, prostor, po katerem se da kam priti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotankati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ustavili smo se v kraju Sali, kjer smo dotankali vodo.
|
|
dotód |
izraža krajevno ali časovno mejo dejanja, stanja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovážati |
vozeč spravljati kaj na določen kraj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovozíšče |
kraj, prostor, kamor se dovaža; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramolét |
lit. krajše dramsko delo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | |
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 
