|
kopíto |
1. rožena kožna tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kopitonóg |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
kopitonóžec |
-žca; m, vir: B; povezave:
|
|
škópitov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
bícelj |
vet. del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bíncelj |
del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem; bicelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kopítati |
1. udarjati s {konjskim} kopitom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kopíten |
nanašajoč se na {konjsko} kopito:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kopítniti |
nav. ekspr. udariti, suniti s {konjskim} kopitom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kúndak |
star. puškino kopito:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mávzer |
voj. 1. velika polavtomatska ali avtomatska pištola z lesenim tokom, ki se pri streljanju lahko uporablja kot kopito:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natezálka |
nav. mn., obrt., navadno v zvezi klešče natezalke klešče za dajanje zgornjega dela čevlja na kopito:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblésje |
zastar. {puškino} kopito:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
párkeljc |
1. manjšalnica od parkelj, kopito:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
párkeljček |
manjšalnica od parkelj, kopito:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
párkljev |
nanašajoč se na parkelj, kopito:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pôdkev |
polkrožno ukrivljen kovinski predmet, ki se pribije na kopito ali parkelj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
púška |
ročno strelno orožje z dolgo cevjo in kopitom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zakopítati |
1. večkrat udariti s {konjskim} kopitom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|