|
devétinsédemdeset |
-ih; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Tale enka je končno napolnjena do roba; godbe je za devetinsedemdeset minut, priložena knjižica pa je polna zanimivih sličic, ki bodo prepričale tudi tiste, ki cenijo količino priloženega papirja.
|
dežemér |
meteor. priprava za merjenje količine padavin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diabétes |
med. bolezen, pri kateri se zaradi nepravilne presnove ogljikovih hidratov čezmerno poveča količina sladkorja v krvi, sladkorna bolezen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
didezoksiribonukleozid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsak od teh štirih načinov vsebuje trak matrične "originalne" DNK, majhen polinukleotidni startni segment, komplementaren delčku originalne DNK, štiri vrste dezoksiribonukleotid trifosfatov za bodoče nukleotide in majhno količino enega od didezoksiribonukleozid trifosfatov.
|
|
diglukozid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razlikujemo rdeče barvne sorte, ki so pretežno iz monoglukozidov antocianidina (v vseh evropskih sortah) ali sestavljene iz ustreznih diglukozidov (zlasti pri rdečih hibridih in v neznatnih količinah pri nekaterih drugih sortah).
|
|
disahariden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sulfatna sol glukozamina tvori polovico disaharidne podenote keratan sulfata, katerega količina je pri artrozi zmanjšana.
|
|
dizurija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za cistitis je značilno pekoče odvajanje manjših količin seča (dizurija), siljenje na vodo, bolečine nad simfizo in včasih krvav seč.
|
|
docúrniti |
ekspr. priliti majhno količino tekočine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolit |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zanimivo je, da je potovalni računalnik za eno polnjenje posode za gorivo kazal vrednost okoli osem litrov, za drugo pa okoli sedem, dolita količina goriva pa je bila, gledano na 100 kilometrov, zmeraj enaka.
|
|
donaročilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vodenje cen identov po zadnjih cenah, povprečnih cenah ali uporabniško definiranih algoritmih za ekonomične naročilne količine, donaročilne točke in varnostne zaloge
|
|
dopant |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta ugotovitev omogoča vnaprejšnjo določitev količine potrebnega dopanta za doseganje optimalnih dielektričnih lastnosti v območju visokih frekvenc.
|
|
doredčevanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi različne strukture in velikosti posestev je potrebno takoj po končanem obiranju jabolk že narediti načrt rezi, ki je zelo odvisen od izvajanja rezi preteklih let in tudi količine jabolk na drevo (oveska) in zgodnjega kemičnega redčenja cvetov in plodičev ter kasnejšega ročnega doredčevanja, če je ovesek še vedno prevelik.
|
|
dôsti |
1. izraža veliko količino ali mero:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovòlj |
izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóza |
določena, natančno odmerjena količina česa, navadno zdravila, odmerek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doziméter |
fiz. priprava za merjenje količine žarkov, navadno rentgenskih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozírati |
določiti, natančno odmeriti količino česa, navadno zdravila:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dušilnost je sposobnost litine, da spremeni vsiljeno delo v toploto. To lastnost ima siva litina v izredni meri in je proporcionalna količini grafita in velikost grafitnih lističev.
|
|
dvóiménski |
1. mat., v zvezi dvoimensko število količina, ki se izrazi z dvema merskima enotama:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvomililitrski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako dobljeni lipidni koncentrat lahko shranimo v količinah, primernih za enkratno porabo pri poskusu (eno ali dvomililitrske stekleničke).
|
|
dvóvalénten |
kem. ki lahko veže dva atoma vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênoiménski |
mat., v zvezi enoimensko število količina, ki se izrazi z eno samo mersko enoto; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enôta |
s prilastkom 1. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ênovalénten |
kem. ki lahko veže en atom vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali ju zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
entalpíja |
fiz. termodinamična količina, ki je sestavljena iz notranje energije in produkta tlaka s prostornino telesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
entropíja |
fiz. termodinamična količina, ki nastane iz nič pri ireverzibilnih spremembah in se ne da uničiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
etát |
gozd. količina lesa, ki je za določeno dobo odmerjena za posek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evaporácija |
teh. odstranjevanje določene količine tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje, izparivanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evaporírati |
teh. odstraniti iz česa določeno količino tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje, izpariti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flúks |
fiz., v zvezi magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni pretok; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fluktuácija |
1. naraščanje in upadanje količine česa na določenem področju; spreminjanje, gibanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fluktuírati |
1. naraščati in upadati glede na količino česa na določenem področju, spreminjati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Francisov |
strojn., v zvezi Francisova turbina in francisova turbina vodna turbina za srednje padce in srednje količine vode; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fúndus |
knjiž., navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti; fond:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glikemíja |
med. količina sladkorja v krvi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grád |
1. pog. enota za merjenje količine alkohola v alkoholnih pijačah; maligan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gradiènt |
mat. sprememba količine na enoto razdalje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gráf |
1. mat. krivulja, ki v koordinatnem sistemu prikazuje odvisnost dveh količin; diagram:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
grižljáj |
1. količina hrane, ki se da naenkrat v usta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
grosíst |
trgovec ali trgovsko podjetje, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grosístičen |
nanašajoč se na kupovanje in preprodajanje blaga v velikih količinah:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hektárski |
ekon., navadno v zvezi hektarski donos, pridelek količina pridelkov, pridelanih na enem hektaru zemljišča v enem letu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hidránt |
naprava na vodovodnem omrežju za odvzemanje večjih količin vode:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hiperemíja |
med. povečana količina krvi v kakem delu telesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
histeréza |
fiz. pojav, da je kaka količina odvisna od trenutne vrednosti in od prejšnjih vrednosti druge količine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
industríja |
1. gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
infúzija |
med. dajanje večje količine zdravilne ali hranilne tekočine v žilo, pod kožo ali v danko:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ìnvariánta |
mat. količina, ki pri kaki transformaciji ne spremeni svoje vrednosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inventarizírati |
ugotavljati količino, vrednost in delati seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove, popisovati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
invêrten |
kem., v zvezi invertni sladkor zmes enake količine grozdnega in sadnega sladkorja, nastala pri inverziji; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbíra |
1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbírati |
1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločati se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbòr |
1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izbráti |
1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločiti se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izcéjati |
1. počasi, v majhnih količinah izločati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izcizéti |
zelo počasi in v majhnih količinah izteči, odteči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izdájnica |
1. adm. listina, ki navaja količino materiala, oddanega v uporabo; oddajnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izkorístek |
teh. količina, navadno izražena v odstotkih, ki pove, kolikšen del snovi, energije, dela je koristno porabljen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izobílje |
1. stanje, za katero je značilen obstoj velike količine materialnih dobrin:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izohiéta |
meteor. črta na zemljevidu, ki veže točke z enako količino padavin v določenem časovnem obdobju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izparívati |
1. teh. odstranjevati iz česa določeno količino tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje; evaporirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jêklo |
zelo trdna železova zlitina z majhno količino ogljika in drugih kovin:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kàj |
1. izraža manjšo količino ali mero:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kánec |
1. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina, navadno tekočine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kapacitéta |
1. sposobnost vsebovati, sprejeti kaj vase, zlasti v večji količini, zmogljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Káplanov |
strojn., v zvezi Kaplanova turbina in kaplanova turbina vodna turbina za majhne padce in velike količine vode; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kàr |
1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti s količino ali mero, nakazano v nadrednem stavku; kolikor:; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kislinomér |
teh. priprava za določanje količine kisline; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koeficiènt |
1. fiz., mat. nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kôlec |
1. količek, količ:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kólikaj |
star. količkaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kóliko |
1. vprašuje po številu ali količini:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kólikor |
1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti s količino ali mero, nakazano v nadrednem stavku:; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kolikóst |
knjiž. količina, kvantiteta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
kólikršen |
v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa osebo ali stvar v nadrednem stavku glede na mero ali količino:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kolíti |
redko postavljati, zasajati kole, količke v zemljo za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju; količiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncentrácija |
1. navadno s prilastkom povečanje količine, množine česa na določenem mestu, območju; osredotočanje, kopičenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
koncentrírati |
1. večati količino, množino česa na določenem mestu, območju; osredotočati, kopičiti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konstánta |
1. fiz. količina, ki ne spreminja svoje vrednosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kontingènt |
navadno s prilastkom 1. ekon. količina ali vrednost blaga za uvoz ali izvoz v določenem razdobju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kopnéti |
1. nav. 3. os., v zvezi s sneg biti v vedno manjši količini:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kràt |
star., v prislovni rabi, navadno z izrazom količine izraža število ponovitev, kot jih nakazuje izraz količine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kubatúra |
prostornina, navadno kot izraz količine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kvadratúra |
ploščina, površina, navadno kot izraz količine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kvantitéta |
navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na obseg, količina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kvántum |
knjiž., navadno z rodilnikom količina, množina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kvócient |
mat. število, ki se dobi pri deljenju, količnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kvóta |
navadno s prilastkom količina, delež:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ledóvje |
velika količina ledu, led:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
líti |
1. silovito in v velikih količinah, močnem curku teči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
logarítem |
mat. količina, ki jo določujeta numerus in logaritemska osnova:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
máksimum |
največja količina, mera, ki je še dovoljena, dopustna ali mogoča,; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maligán |
1. agr. enota za merjenje količine alkohola v alkoholnih pijačah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
málokàj |
nav. ekspr. izraža precej majhno količino, število nedoločenih, poljubnih stvari, pojavov:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
malokŕven |
1. med. ki ima zmanjšano količino krvi zaradi krvavitve ali izsušitve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
malokŕvnost |
1. med. zmanjšana količina krvi zaradi krvavitve ali izsušitve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
màrsikàj |
izraža precejšnjo količino, število nedoločenih, poljubnih stvari, pojavov:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
1 47 147 247 347 447 
