|
apolíničen |
knjiž. skladen, umerjen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apolíničnost |
knjiž. lastnost, značilnost apoliničnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apologét |
knjiž. kdor brani kako idejo; branilec, zagovornik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apologíja |
knjiž. pismen ali usten zagovor, obramba kake osebe ali stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apostolováti |
knjiž. učiti, širiti krščanstvo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aprióren |
knjiž. dan neodvisno od izkustva:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aproksimácija |
knjiž. približna ocenitev, približno ocenjevanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aproksimatívnost |
knjiž. značilnost aproksimativnega, približnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aproksimírati |
knjiž. približno oceniti, približno določiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apulski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prvi dve pesmi Srečanja in Svetinja nista knjižno še objavljeni, ostale pa so iz zbirke Dešifriranje, ki je izšla pri Edizioni fratelli Laterza pred štirinajstimi leti s predgovorom znanega apulskega urednika, kritika in pesnika Danieleja Giancane.
|
|
arbitráren |
knjiž. prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arbitrárnost |
knjiž. možnost svobodnega odločanja, poljubnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arbítrij |
knjiž. strokovno mnenje, presoja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
área |
knjiž. predel, področje z določenimi skupnimi lastnostmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
argó |
knjiž. posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
arhetíp |
knjiž. prvotna oblika kakega zapisa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Arhimédov |
v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arhitekturnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V kolikor arhitekturnost knjižničnih prostorov in opreme ne nudi ustreznih pogojev za prilagojeno komunikacijo s knjižničarji, so možnosti za neetično ravnanje strokovnega osebja še bolj prisotne.
|
|
arhiválije |
knjiž. listine in dokumenti, ki se hranijo v arhivu:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Ariádnin |
knjiž., v zvezi Ariadnina nit rešilno, odrešilno sredstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aristárh |
knjiž. strog kritik, zlasti v jezikoslovju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
arkádijski |
knjiž. preprost, idiličen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
armarij |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
srednjeveška knjižna omara & cerkvena shramba za relikvije
|
|
arturijanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njegova knjižnica je vsebovala tudi t.i. »Arturian Collection« (arturijansko zbirko - legende, angl. Književnost).
|
|
asembliranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Šifrant uporabljamo za asembliranje, kar pomeni sestavljanje gotovih artiklov iz repro materiala v materialnem poslovanju. Gre za normativ, po katerem se razknjižuje poraba materiala za določen gotovi proizvod.
|
|
asertóričen |
knjiž. ki izraža določno trditev, ugotovitev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aspirácija |
nav. mn., knjiž. prizadevanje za kaj; težnja, želja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aspiránt |
knjiž. kdor si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo ali naslov; kandidat, pripravnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aspirírati |
knjiž. prizadevati si, potegovati se za kaj:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
atáka |
knjiž. nenaden močen vojaški naskok:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
atakírati |
knjiž. naskočiti, napasti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aterírati |
knjiž. spustiti se na zemljo, pristati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aticízem |
lit. posnemanje atiških pisateljev v starogrški in rimski književnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
àtípičen |
knjiž. ki ni tipičen, neznačilen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
áut |
knjiž., ekspr. izraža zahtevo po odločitvi za eno od dveh možnosti; ali -- ali:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
avdiokasetofon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Študijski centri običajno zagotavljajo tudi poseben prostor (študentsko sobo), kjer lahko študentje uporabljajo tehnično opremo (računalnik, povezan na internet, televizijo, videorekorder, avdiokasetofon...), s pomočjo katere lahko študirajo, poleg tega pa imajo lahko na voljo še priročno knjižnico.
|
|
avdioprogram |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Je avtor knjižne uspešnice 7 skrivnosti motivacije in številnih avdioprogramov.
|
|
áve |
knjiž. avemarija:; m neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
avêrz |
knjiž. prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje, lice:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
avêrzija |
knjiž. občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti; odpor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Ávgijev |
knjiž., ekspr., v zvezi Avgijev hlev neurejen, umazan prostor:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
avíza |
knjiž. sporočilo, obvestilo, navadno o poslanem blagu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
avizírati |
knjiž. obvestiti, opozoriti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
avízo |
knjiž. sporočilo, obvestilo, navadno o poslanem blagu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
avksiliáren |
knjiž., redko pomožen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
avspícija |
nav. mn., knjiž. 1. znamenje, ki kaže na potek dogodkov v prihodnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
avtobibliografski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Te pesmi so odličen bibliografski, tj. avtobibliografski prikaz, ki bo neogibno prišel prav vsakemu ljubitelju slovenske poezije, vsakemu študentu slovenske književnosti in tudi vsakemu uredniku antologije sodobne slovenske lirike.
|
|
ávtocenzúra |
knjiž. kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del, samocenzura; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ávtodidákt |
knjiž. kdor si pridobi {strokovno} znanje brez šol; samouk:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
avtohtón |
knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin, praprebivalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
avtopsíja |
1. knjiž. neposredno ogledovanje, opazovanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ávtoreferát |
knjiž. referat o lastnem delu, lastni raziskavi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
azúr |
knjiž. nebesna, svetlo modra barva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
azúren |
knjiž. nebesno, svetlo moder:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ažuríranje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
islovar
Primer: Sistem naj omogoča ažuriranje in iskanje članov in knjig ter izposojo (tudi medknjižnično).
|
à la |
knjiž., redko po načinu, v slogu:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
a límine |
knjiž. kratko malo, kar takoj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
a prióri |
knjiž. vnaprej, kratko malo:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
à propos |
knjiž., redko da ne pozabim, saj res:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
báhavec |
knjiž., redko bahač; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bajálec |
1. knjiž. ljudski pripovedovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bajálen |
knjiž. čudodelen, čaroven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bajálka |
knjiž. ljudska pripovedovalka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bájati |
knjiž. 1. pripovedovati, navadno neverjetne stvari:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bájen |
1. knjiž. nenavadno lep, čudovit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bajílo |
knjiž., redko čarovno sredstvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bájiti |
knjiž. pripovedovati, navadno neverjetne stvari; bajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bájnost |
knjiž. nenavadna lepota, čudovitost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bajpasiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V novi, razširjeni, dopolnjeni verziji Slovarja slovenskega knjižnega jezika lahko torej povsem upravičeno pričakujemo novo definicijo. Kalandriranje = pridobivanje finančne pomoči prek posrednikov; sodelovanje strank z društvi; indirektno financiranje političnih strank; izobraževanje kandidatov za volitve; pridobivanje sredstev stranke iz prispevkov tujih zasebnikov, fizičnih in pravnih oseb; organiziranje delavnic; sporno prejemanje denarja iz tujine na račun stranke; spreminjanje neživljenjskega zakona o političnih strankah; odvajanje; bajpasiranje; nezakonito financiranje politične stranke; laburiranje; jemanje kredita pri Kalandrovem društvu.
|
|
bakanálski |
knjiž. razbrzdan, razuzdan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
bakanál |
knjiž. razbrzdano veseljačenje, orgije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
bákhičen |
knjiž., redko divji, razbrzdan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bakrenéti |
knjiž. postajati bakrene barve:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
baládar |
knjiž., redko pesnik balad; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
baládik |
knjiž. pesnik balad:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
baládnik |
knjiž. pesnik balad:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
baládnost |
knjiž. vzdušje, kakršno je v baladi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
balkanskoslovanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Televizija namreč prinaša vojno (bosanska že sicer ni daleč od Slovenije, z določenega vidika je celo v istem, balkanskoslovanskem "rajonu") tako rekoč na dom, na mladega rezervista z orožjem pri roki lahko taka bližnja vojna deluje kot psihoza, v vojnah pa prihaja tudi do uničevanja knjig in knjižnic (nedavno je npr. zgorela sarajevska univerzitetna knjižnica).
|
|
baltístika |
veda o baltskih jezikih in književnostih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
balván |
knjiž. velika, navadno osamljena skala:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
baržún |
knjiž. tkanina; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
baržúnast |
knjiž. žametast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
básniti |
knjiž., redko pripovedovati o nenavadnih stvareh, bajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bedáčiti |
knjiž. neumno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bédnež |
knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bédnica |
knjiž., ekspr. ženska, ki je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bédnik |
knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bégav |
knjiž. nemiren, begajoč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
beletríja |
knjiž. umetniška literatura, leposlovje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
belokríl |
knjiž. ki ima bela krila:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
belolíc |
knjiž. beloličen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
belopŕs |
knjiž. ki ima bele prsi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
belorók |
knjiž. ki ima bele roke:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
belorún |
knjiž. ki ima belo runo, dlako:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
belôta |
knjiž. belina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
belozób |
knjiž. ki ima bele zobe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
béne |
knjiž., redko prednost, ugodnost:; m neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
beneškoitalijanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izraz fužina je prevzet iz beneškoitalijanske narečne besede fusina (knjižno italijansko je fucina), ki pomeni "topilnica, kovačnica".
|
|
benevolénca |
knjiž. dobrohotnost, naklonjenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
benevolénten |
knjiž. dobrohoten, naklonjen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 
