besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: kj   zadetki: 301-400



drevésnica  prostor, kjer se gojijo drevesne sadike:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drive  m neskl., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: gl. angl.: Edino če hočeš une na photo locations slikat, pol pa rabiš v GT mode it tja, čeprav tut to rešim tako, da kje na progi obstojim med driveom pa tam posnamem kako still fotko (počekiri zadnje pri RX8 slikce - tam prot koncu kroga sem pod mostom obstal).
drobeč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: toda dragi moji kaj ste iskali / takrat na pozabljenih poteh od obale do obale / ob rtičih kjer se grebeni hladne vode / mešajo s hrepenenjem po soncu / drobečim se kos za kosom v zamolkle globine / jantarskega večera / kaj ste iskali na tistih poteh / razprostrtih ob boke neizprosnega pričakovanja
drstíšče  kraj, prostor, kjer se ribe drstijo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugačnofobija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Meje, gozdovi, otok, major Troha, ustavne spremembe, pa ksenofobija (pardon: obča drugačnofobija!), ki šprica na vseh porah družbene (nad)stavbe (če pa ne, jo dežurni gojitelji belih miši in rdeče groze v obliki domnevne evrofobije brž najdejo pri predsedniku države, vodilnih ekonomistih, pa še kje), tihe sobe in kar je še takega ... več kot preveč zanimivega.
drugačnomisleč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Nekje sem že napisala, da so določene teme, kjer leta naredijo "drugačnomisleče".... In nič slabega ni v tem.
drugogimnazijec  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pravzaprav naj bi bil namen sestankov ta, da bi razglabljali o novih idejah, željah, problemih drugogimnazijcev, kjer bi imel vsak razred enako pravico do zastopanja svojih idej.
drznoločen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tam pa, kjer je cesta zavila z vaških polj v sotesko, se je odcepljal od ceste kolovoz, se zavihtel v drznoločnem kamnitem mostiču na drugo stran potoka in se vzpel do petsto korakov v breg, od koder je kakor vojak na straži gledalo nekaj belih poslopij čez obronek sem doli na cesto.
dudaški  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Obiskala sva še Piping center, kjer sva si po ogledu kupila CD - na njem je ena najbolj znanih pesmi v izvedbi škotskih dudaških zasedb - Amazing Grace.
dvodelčen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ravno rešitev za vodikov atom, kjer imamo dvodelčen sistem elektrona in protona, ki je analitično rešljiv, je bila prvi triumf kvantne mehanike v nastajanju, saj je pravilno napovedala zaporedje črt v svetlobnem spektru, ki ga seva vodik.
dvójničen  -čna -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si. Primer: Na pravi vir tega nenavadnega izraza pa še vedno kaže dvojnična izgovarjava samoglasnika e (kakor v besedi jebenti - gl. SSKJ), saj ni nujno ozek kot v besedi "bel" (kjer bi ga lahko opremili z ostrivcem), temveč lahko tudi širok in bi ga označili s strešico.
dvonaglasnica  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Po SSKJ ima prva beseda dva naglasa: nezamúdna (čas nezamudno beži), vendar bomo glede na valujoč ritem celotne pesmi prvi naglas rekli manj izrazito kot drugega --- kar nasploh večkrat velja za dvonaglasnice.
dvonaglasnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Nenavadno je tudi, da ni nikjer omenjena možnost dvonaglasnosti pri nekaterih tipih sestavljenk in zloženk, ki se očitno upirajo enonaglasnosti kot npr. ...
dvookroglast  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Življenje tod niti ni bilo slabo, saj smo imeli obilo hrane, vode na pretek in tudi tako mrzlo ni bilo, pa vendar smo si želeli vrniti v svet, kjer obstajajo pravokotne škatle z gibljivimi lutkami, kjer obstajajo dvookroglasti ali štiriokroglasti konji in kjer smo zapustili naše zveri.
dvopredmetnik  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ste razmišljali o svojem doizobraževanju, da bi namesto dvopredmetnika postali tripredmetnik?
džapam  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: To so tapas, zadovoljstvo (santoša), vera v Boga (aštikja buddhi), dobrodelnost (dana), molitev k izbrani podobi Boga (išvara pudža), poslušanje Ved (vedantavakja sravana), strah pred napačnimi dejanji (ladža), zaupanje (mati), ponavljanje božjega imena (džapam) in pokora (vratam).
džul  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Nekje sem pobral, da naj bi se merske enote strogo pisale "piši kao govoriš" in z malo, torej vat, džul, njuten itd.
džumad  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Leta 1077 je končal svoj drugi matematični traktat Komentarji o nekaterih problemih k Evklidovemu delu, kjer je na koncu zapisal na običajen način za tiste čase: "Zaključek črnitve te beline se je zgodil v mestu (...) v tamkajšnji knjižnici, na koncu džumada al-ula štiristo sedemdesetega leta (v sredini decembra 1077)."
elektrizírati  1. dovajati električni tok v organizem, kjer povzroča krče:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elízij  v grški in rimski mitologiji kraj, kjer prebivajo duše pravičnih; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
empiréj  v grški mitologiji najvišji del neba, kjer prebivajo bogovi; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
foyer  prostor v gledališču, pri koncertni dvorani, kjer se zbira občinstvo v odmorih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frónta  1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
gádina  luknja, kraj, kjer so gadje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gádovina  luknja, kraj, kjer so gadje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gamsíšče  kraj, prostor, kjer so gamsi; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gipsárna  pog. prostor, kjer se dela z mavcem; mavčarna:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gladílnica  delavnica ali tovarniški obrat, kjer se gladi površina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glinénica  kraj, prostor, kjer se koplje glina; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glinokòp  kraj, prostor, kjer se koplje glina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gnezdíšče  1. kraj, prostor, kjer ptice gnezdijo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gobíšče  redko kraj, prostor, kjer rastejo gobe:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
godíšče  agr. prostor, kjer se godi lan:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gojílnica  prostor, kjer se kaj goji:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gojíšče  kraj, prostor, kjer se kaj goji:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
golíšče  gozd. kraj, prostor, kjer se hlodom odstranjuje lubje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
goríšče  1. prostor, kraj, kjer gori:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gožník  okrogla zareza na vrhu ročnika, kjer je cep zvezan z gožjo; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gradbíšče  kraj, prostor, kjer se gradi:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gramóznica  jama, kjer se koplje gramoz:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
granitolòm  kraj, prostor, kjer se lomi granit:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gúmno  prostor, kjer se navadno mlati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hád  v grški mitologiji kraj pod zemljo, kjer prebivajo mrtvi, podzemlje; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
hílus  anat. del organa, kjer vstopajo in izstopajo žile, živci:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hodíšče  1. redko kraj, prostor, kjer se hodi:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ilovíšče  kraj, prostor, kjer se koplje ilovica:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ílovnica  kraj, prostor, kjer se koplje ilovica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Índija Koromándija  po ljudskem verovanju dežela, kjer je vsega dovolj, kjer je zelo dobro:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inervírati  med. povzročati pravilno razporeditev, delovanje živcev kje, oživčevati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
infiltrácija  1. knjiž. {prikrito} širjenje česa kam, kjer normalno ne obstaja; vtihotapljanje, vdiranje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
infiltrírati  1. knjiž. {prikrito} širiti kaj kam, kjer normalno ne obstaja, vtihotapljati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iskríšče  1. teh. kraj, kjer preskakujejo električne iskre:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izgubíti  1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izgúbljati  1. nehote, nepričakovano prihajati v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izhòd  1. kraj, prostor, kjer se da iz česa priti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si islovar
izkopavalíšče  arheol. kraj, prostor, kjer se izkopava; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izlív  1. kraj, kjer se potok ali reka izliva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izposojeválnica  prostor, kjer se izposoja:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izsledíti  1. priti po sledi do mesta, kjer je divjad:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izsledováti  1. lov. iti po sledi do mesta, kjer je divjad:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztočíšče  kraj, mesto, kjer kaj izteka:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvír  1. kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jagodíšče  kraj, prostor, kjer rastejo jagode:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jarína  knjiž., redko mesto v potoku ali reki, kjer se voda peni, vrtinči:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kalíšče  agr. prostor ali posoda, kjer seme kali:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kamnolòm  kraj, prostor, kjer se pridobiva, lomi kamen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kavárna  gostinski lokal, kjer se streže zlasti s toplimi in mrzlimi pijačami ter slaščicami:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kenotáf  knjiž. spomenik, nagrobnik umrlemu v tujini ali neznano kje, postavljen v domovini; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kòp  1. mont., v zvezi dnevni kop kraj, prostor na površini zemlje, kjer se koplje ruda:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kopíšče  1. kraj, prostor, kjer se je žgala {oglarska} kopa:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
koralíšče  kraj, kjer nabirajo {prave} korale:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Koromándija  po ljudskem verovanju dežela, kjer je vsega dovolj, kjer je zelo dobro:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kôšen  navt., v zvezah: košni podaljšek srednji del sestavljenega jambora, kjer stoji koš; košno jadro križno jadro, nameščeno med spodnjim in vršnim jadrom; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kotlárna  prostor ali stavba, kjer je nameščen parni kotel:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kotlóvnica  prostor ali stavba, kjer je nameščen parni kotel:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krematórij  stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kresíšče  kraj, prostor, kjer se kuri kres:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
križíšče  1. prostor, kjer se križata, stikata navadno dve poti, cesti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
križpót  kraj, prostor, kjer se križa, stika več manj pomembnih, navadno vaških poti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
križpótje  kraj, prostor, kjer se križa, stika več manj pomembnih, navadno vaških poti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krmíšče  kraj, prostor, kjer se krmijo domače živali:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krníca  1. poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinec; tolmun:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krotílnica  prostor, kjer se krotijo navadno {divje} živali:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kuríšče  prostor v kurilni napravi, kjer se kuri:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
labirínt  kraj, kjer se zablodi, blodnjak:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lenticéla  bot. prepustno mesto na lubju, kjer prihaja zrak v notranjost rastline, prezračevalna odprtina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lóž  1. lov. mesto, prostor, kjer divjad {pogosto} leži:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lúknja  1. kar nastane na mestu, kjer se snov odstrani, pretrga, predre:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
màrsikód  marsikje:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
matičnják  1. agr. prostor, kjer se gojijo rastlinske sadike:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mavčárna  prostor, kjer se dela z mavcem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medíšče  knjiž. kraj, prostor, kjer je med:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
metastáza  med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen; razsevek, zasevek:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mlatíšče  kraj, prostor, kjer se mlati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mnógokód  knjiž. marsikje:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
molzíšče  prostor, kjer se molze:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
moríšče  prostor, kjer se opravljajo smrtne kazni:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mrtvíšče  zastar. 1. prostor, kjer je bilo veliko padlih, ubitih; morišče:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mučílnica  prostor, kjer se muči:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nabiralíšče  kraj, prostor, kjer se kaj nabira:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 101 201 301 401 501 601  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA