|
dvofaznost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poudaril je dvofaznost projekta, pri katerem se obe fazi dopolnjujeta in ne izključujeta.
|
|
dvójnopérnat |
bot., v zvezi dvojnopernati list pernati list, katerega deli so tudi pernato razdeljeni; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoklópnik |
nav. mn., zool. majhni raki, katerih telo je v celoti pokrito z dvema bočnima lupinama, Ostracoda; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvókoráčen |
kor., v zvezi dvokoračna polka polka, pri kateri se plesni par zavrti v dveh korakih za cel obrat; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvókróžen |
1. filat., navadno v zvezi dvokrožni žig žig, ki ima dve krožnici, med katerima je označba pošte:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvonaglasnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nenavadno je tudi, da ni nikjer omenjena možnost dvonaglasnosti pri nekaterih tipih sestavljenk in zloženk, ki se očitno upirajo enonaglasnosti kot npr. ...
|
|
dvonamernost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako nam razčlemba slovničnih potez razkrije nekatere bistvene pragmatične poteze govora: v razmerju do nanašalnika samonanašalnost izreka (poimenovanje kot dejanje), v razmerju do namere dvonamernost (prikazovalna in sporazumevalna namera), subjektivnost in moč govorice ter nesomerno razmerje med zatrjevalniki in performativi.
|
|
dvópóljen |
agr., navadno v zvezi dvopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na polovico določene površine ena, na drugo pa druga kmetijska rastlina in se vsako leto izmenjujeta; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvópotézen |
šah. tak, pri katerem je treba v dveh potezah dati mat ali doseči odločilno prednost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvópotéznik |
šah. problem, pri katerem je treba v dveh potezah dati mat; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dvopoveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob zgledu pišejo kratka, eno-/dvopovedna zasebna besedila, s katerimi nagovorijo naslovnika ali se odzovejo na besedila drugega.
|
|
dvópredálast |
bot., v zvezi dvopredalasta plodnica plodnica, v kateri sta dva predala, prostora; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvór |
1. v nekaterih deželah veliko, razkošno grajeno poslopje, vladarjevo bivališče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dvórazréden |
1. šol., v zvezi dvorazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci dveh razredov, letnikov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóréčje |
knjiž. ozemlje, po katerem tečeta vzporedno dve reki:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvórédnik |
agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v dveh vrstah; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvostožec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Scientific American je poročal o nenavadnih geometrijskih lastnostih telesa, ki ga dobimo, če enakostranični dvostožec (katerega osni presek je kvadrat) razrežemo vzdolž osi in oba dela spet zlepimo, ko ju medsebojno zavrtimo za π/2.
|
|
dvotočkast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Učilo sestavlja zbirka bakrene navojnice, dveh bakrenih ploščic z priključnima paličicama in dveh pravokotno zakrivljenih paličic za prikaz magnetnega polja pri dvotočkastem elektrostatičnem naboju ter osnovna prozorna posodica s priključkoma na katero se posamezne elemente pritrjuje.
|
|
dvóvpréžen |
v katerega se vpregata dve živali:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóvpréžnik |
voz, v katerega se vpregata dve živali:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóvŕstnik |
agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v dveh vrstah; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džumad |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1077 je končal svoj drugi matematični traktat Komentarji o nekaterih problemih k Evklidovemu delu, kjer je na koncu zapisal na običajen način za tiste čase: "Zaključek črnitve te beline se je zgodil v mestu (...) v tamkajšnji knjižnici, na koncu džumada al-ula štiristo sedemdesetega leta (v sredini decembra 1077)."
|
|
efektív |
nav. mn., voj. vojaške enote in oprema, s katerimi more država razpolagati v vojni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efektíva |
nav. mn., publ. vojaške enote in oprema, s katerimi more država razpolagati v vojni; efektiv:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efleráža |
kozm. ročna masaža, pri kateri se {koža} gladi, gladenje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egoízem |
miselnost, ravnanje, pri katerem človek upošteva samo svoje koristi, sebičnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eklíptika |
astr. ravnina, po kateri kroži Zemlja okrog Sonca:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekolóški |
biol. nanašajoč se na okolje, v katerem živi organizem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonóm |
v zvezi ekonom lonec lonec, v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha; neskl. pril., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonomizer |
strojn. naprava, v kateri se ogreva napajalna voda za parni kotel s toploto dimnih plinov, grelnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekotóp |
biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ekrán |
1. ploskev, na kateri se zaradi elektronskega žarka pokaže slika; zaslon:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
|
ekrazít |
brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je pikrinska kislina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekscelénca |
s svojilnim zaimkom, v nekaterih državah naslov za najvišje državne predstavnike:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekscénter |
strojn. okrogla plošča, pri kateri os vrtenja ne gre skozi njeno središče, izsrednik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
eksekvatúra |
jur. akt, s katerim dovoljuje vlada novoimenovanemu konzulu tuje države opravljanje njegovih funkcij; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekshibícija |
knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekshibít |
zastar. listina, s katero se predlaga, prosi ali zahteva postopek pri upravnih ali sodnih organih; vloga; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskurénden |
šol., v zvezi ekskurendna šola, nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksotêrmen |
kem. pri katerem se sprošča toplota:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksperimènt |
znanstveni postopek, s katerim se kaj ugotovi ali dokaže, poskus:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspozitúra |
1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle; predstavništvo, izpostava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstáza |
duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksteritoriálnost |
jur. nepodrejenost osebe ali stvari oblasti države, na katere ozemlju s posebnim privoljenjem biva, je:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekú |
denarna enota, katere vrednost je določena z relativnimi vrednostmi denarnih enot članic Evropske gospodarske skupnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvivalénca |
razmerje, v katerem je kaj po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim, enakovrednost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eleátski |
filoz. nanašajoč se na starogrško filozofsko smer, po kateri je bit večna, enotna in nespremenljiva:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elektrizíren |
s katerim se elektrizira:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktromagnét |
teh. priprava z jedrom iz mehkega železa in navitjem, s katero se da dobiti močno magnetno polje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
elektrónka |
elektr. žarnici podobna priprava, v kateri posredujejo elektroni prehod električnega toka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eléktroplávž |
metal. plavž, v katerem se za taljenje rude uporablja električna energija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elémi |
kem. rumen izcedek iz nekaterih tropskih dreves, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo lakov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eliksír |
v srednjem veku tekočina, s katero so poskušali spremeniti nežlahtne kovine v zlato in srebro:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elípsa |
1. geom. sklenjena krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od obeh gorišč stalna:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
elipsoíd |
geom. središčno somerna ploskev, pri kateri imajo preseki obliko elipse ali kroga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emfitévza |
zgod. razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; dedni zakup; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emirát |
v arabskem okolju področje, na katerem ima oblast emir; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
empiém |
med. gnojno vnetje, pri katerem se gnoj nabere v kaki telesni votlini ali votlem organu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
empiriokriticízem |
filoz. filozofska smer, po kateri je svet skupek subjektivnih občutkov; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
empiriomonízem |
filoz. filozofska smer, po kateri je izkustvo edini vir in meja spoznanja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
empirízem |
1. filozofska smer, po kateri je čutno dojemanje, opazovanje glavni vir spoznanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emulgírati |
kem. razpršiti tekočino v drugi tekočini, v kateri se ne topi:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakopráven |
kateremu pripadajo enake pravice:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakoprávnost |
stanje, v katerem pripadajo vsem enake pravice:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
êna... |
za eno večji od vsote desetic, na katere se nanaša:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
endotêrmen |
kem. pri katerem se porablja toplota:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
energetízem |
filoz. filozofska smer, po kateri je vse bivajoče rezultat delovanja različnih oblik energije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enkávstika |
um. slikarska tehnika, pri kateri se za barvno vezivo uporablja vosek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enkràt |
1. izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênokróžen |
filat., navadno v zvezi enokrožni žig žig, ki ima eno krožnico, ob kateri je označba pošte:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênopóljen |
agr., navadno v zvezi enopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na isto površino vedno ista kmetijska rastlina; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênopredálast |
bot., v zvezi enopredalasta plodnica plodnica, v kateri je en predal, prostor; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênorazréden |
1. šol., v zvezi enorazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci enega razreda, letnika:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênosoméren |
min., navadno v zvezi s sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena; monoklinski; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênovpréžen |
v katerega se vprega ena žival:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênovpréžnik |
voz, v katerega se vprega ena žival:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênozŕn |
agr., v zvezi domača enozrna pšenica pšenica, katere klas je sestavljen iz klaskov, ki imajo samo po eno zrno; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Éolov |
muz., v zvezi Eolova harfa, nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eozóik |
geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja; algonkij; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epicíkel |
astr., po Ptolemeju krog, po katerem se giblje planet in katerega središče se hkrati giblje po drugem krogu okrog Zemlje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
épika |
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela, pripovedništvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epikureízem |
1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epikuréjstvo |
1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epístelski |
rel., v zvezi epistelska stran oltarja stran, na kateri se navadno bere berilo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eponím |
pri Asircih in starih Grkih najvišji uradnik, po katerem se imenuje leto, za katero je izvoljen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ergosteról |
kem. organska snov v kvasu in rženih rožičkih, iz katere nastaja vitamin D; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
esejístika |
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je esej:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
estáncija |
v latinskoameriškem okolju veliko posestvo, na katerem se goji predvsem živina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etatízem |
sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etén |
kem. nenasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje dva atoma ogljika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
éter |
1. fiz., nekdaj domnevna snov, ki napolnjuje ves prostor in telesa in po kateri se širi elektromagnetno valovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etikéta |
ploščica, list, za glavne ali posebne označbe stvari, na katero je pritrjen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
étimon |
lingv. najstarejša besedna oblika, iz katere se lahko izvaja kaka beseda; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evdajmonízem |
filoz. etični nauk, po katerem je evdajmonija najvišji cilj; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evfemízem |
lingv. beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, včasih tudi neprimernemu izrazu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Evklídov |
mat., v zvezi Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evklídski |
geom., navadno v zvezi evklidska geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici ena vzporednica; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evolúta |
geom. krivulja, katere tangente so normale dane krivulje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
évročék |
fin. ček, s katerim je mogoče v večini evropskih držav dvigati v banki gotovino, plačevati podjetju blago ali storitve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evrokomunízem |
publ. politična smer v nekaterih zahodnoevropskih komunističnih strankah v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se zavzema za mirno, nerevolucionarno spreminjanje družbe in za samostojno, razmeram v posameznih državah prilagojeno delovanje komunističnih strank:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 
