|
četverostíšje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: In tako ti Jambi sestavljejo večinoma štirikitične pesmi iz četverostišij, razen nekaterih popolnih sonetov, ki so nagajivo posejani med njimi.
|
četverovpréžnik |
voz, v katerega se vpregajo štiri živali; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četverovŕsten |
agr., v zvezi četverovrstni ječmen ječmen, v katerem so zrna navidezno v štirih vrstah; štirivrstnik; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čì |
posnema glas jerebice ali nekaterih drugih ptic:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čičeríka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Čičerika domnevno izhaja iz Azije in je najbolj znana stročnica Sredozemlja. Zrna čičerike so po obliki podobna lešniku in so rumene barve, zato čičeriki nekateri pravijo tudi rumeni grah.
|
čígar |
izraža lastnino posamezne moške osebe, na katero se nanaša:; zaim. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čigáver |
star. čigar, katerega:; zaim. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čigávršen |
redko kogar{koli}, katerega{koli}:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
číj |
zastar. 1. kateri:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
číp |
elektr. ploščica, navadno iz silicija, na kateri je integrirano vezje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
čirík |
posnema glas črička, murna ali nekaterih ptic:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čistorumen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njene trde kamnite joške so vabile v najbolj nenavadnih barvah: od vijoličaste do oranžne, okraste in čistorumene; malokatera je bila pusto rjava, čisto zlata ali dolgočasno bela
|
|
čìv |
posnema glas vrabca ali nekaterih drugih ptic:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čivčív |
posnema glas vrabca ali nekaterih drugih ptic:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čivkljati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za konec le še za vse pretirane občutljivce pomirjujoč podatek, mil-hiji na mizi pravzaprav sploh nič ne cvilijo, kot nekateri pričakujejo, kvečjemu malo in še to res zgolj komaj slišno čivkljajo.
|
|
členitveno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Menašejeva upotitev k znameniti sliki Jana van Eycka Arnolfini in njegova žena (hrastov les, posl. povr. 81, 8 x 59,7 cm., sign. & d. Johannes de Eyck fuit hic 1434 [...je bil tukaj], Nat. Gal.), kjer je okrog ogledala, v katerem vidimo poleg novoporočencev Giovannija Arnolfinija in Jeanne, roj. Cenami, in slikarja še eno pričo, ter so postavljeni v desetih malih tondih prizori iz pasijona, sicer v nasprotni smeri urnih kazalcev - navaja na misel, da je spekulacijam v ogledalu uprostorjena vselej le umetniško dovršeno (kar je ugotavljala členitveno tudi že glede prav na omenjeno van Eyckovo slavno sliko umetnostna zgodovinarka Kosova, primeroma v svoji
umetnostnozgodovinski diplomski nalogi).
|
|
čokolino |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lahko uporabimo kartonasto škatlo, v kateri je bil riž, čokolino ali kaj podobnega.
|
|
črepálo |
zool. organ pri muhi, s katerim srka hrano; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črépnja |
etn. lončen pokrov, pod katerim se peče kruh; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čréven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Uglašenost inštrumentov na 430 Hz, kot v času Mozarta in Boccherinija (letos mineva dvesto let od njegove smrti), je pod cerkvene oboke ponesla mehkoben zvok klasično uglašenih glasbil, čembala, violine, viole in violončela - preko katerih so bile namesto kovinskih, napete črevne strune - prežet z nežnimi zvoki fagotista Azzolinia.
|
črkostávnica |
tisk. oddelek v tiskarni, v katerem se stavi; stavnica; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črkoválen |
šol., v zvezi črkovalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se najprej imenujejo posamezne črke, nato pa vežejo v besedo; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črkóvnica |
1. škatla s črkami, iz katerih otrok sestavlja besede; stavnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črkovnják |
tisk. predal, v katerem so vložene črke za ročno stavljenje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črnílovka |
gozd. glivična bolezen pravega kostanja, pri kateri se izloča črn izcedek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črnôba |
agr. glivična bolezen, pri kateri deli rastlin počrnijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črnoglávka |
1. zool. penica, katere samec ima črno glavo, Sylvia atricapilla:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúd |
knjiž., s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čudovito |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ne samo, da imajo ti sprejemniki po navadi težak in dobro vležajen gumb, ki bi se po močnem sunku zavrtel še od lastne vztrajnosti, temveč so nekateri tudi opremljeni s takoimenovanimi "mačjimi očesi", ki čudovito zvezno utripajo v magični zeleni ali modri svetlobi sorazmerno z uglaševnjem in razglaševanjem.
|
|
čútenjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Na nekaterih točkah pripovedne linije namreč obstajajo položaji, ki intenzivirajo Damjanovo miselno in čutenjsko dejavnost: ...
|
čúžka |
bot. trava, katere seme se uporablja za ptičjo krmo, Phalaris canariensis; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáda |
um. zahodnoevropsko umetnostno gibanje, iz katerega izhaja dadaizem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dahlína |
vlaga, rosa na predmetu, v katerega se dihne:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljíšče |
fiz. najdaljša razdalja, na katero se more oko prilagoditi; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljnovídnost |
1. očesna napaka, zaradi katere je mogoče dobro videti le oddaljene predmete:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dámar |
svetlo rumen prozoren izcedek iz nekaterih dreves na južnoazijskih otokih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dán |
1. knjiž. na katerega se v obravnavanem primeru misli:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
darílen |
s katerim se kaj podari:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dárker |
pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v oblačenju v črno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
darvinízem |
teorija, po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dàsi |
knjiž., v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav:; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
datotekica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nope. Skonfigurirat morš innd da ti naredi tisto datotekico v kateri piše kake file ti pošlje ven..
|
|
deacetilacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bolj zanimiv od hitina, in v zadnjih letih tudi zelo iskan, je hitozan, polisaharidni polimer, ki ga s procesom deacetilacije (proces s katerim odstranimo acetilno skupino) pridobivamo iz hitina, pri čemer nastane deacetiliran hitin, ki ga enostavneje imenujemo hitozan.
|
|
deaminaza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prva uspešno pozdravljena genetska bolezen je bila zato bolezen, pri kateri ne deluje encim, imenovan adenozinska deaminaza (ADA).
|
|
debridizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Debridizacija je postopek, s katerim odstranimo devitalizirano, kontaminirano, okuženo tkivo in tujke iz rane.
|
|
defibrilacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
DEFIBRILACIJA - sunek enosmernega električnega toka, s katerim prekinemo neredno bitje srca.
|
|
deficít |
vsota, za katero so dohodki manjši od izdatkov; primanjkljaj, izguba:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
defragmenter |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Finta prefetcha je ravno v tem, da je v datotekah napisamo katere programe pogosto uporabljamo in kako jih potem razporedit z defragmenterjem...
|
|
degustiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na katerih prireditvah je bil degustiran 'Šipon 96' od 'Vinaga'?
|
|
dehidríren |
s katerim se dehidrira:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dehidrogeniranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kateri mikroorganizem ima sposobnost dehidrogeniranja hidrokortizona?
|
|
deidentificirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Modus bivanja, s katerim se je človek poistovetil, "razpada" - človek se deidentificira od tega modusa in prav to mu daje občutek smrti.
|
|
deiktik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zastavlja se vprašanje, zakaj se pri kazalnih besedah kot različica deiktikov, ki so tipični za besedilo v okoliščinah izjavljanja, ne omenjajo anaforični znaki, kar večinoma postanejo deiktiki pri besedilnem navezovanju, če se sklicujemo na splošna besediloslovna spoznanja, ki jih povzemajo tudi nekateri slovenisti (prim. O. Kunst Gnamuš, M. Stabej, V. Gorjanc).
|
|
dekade |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker so člani konvenkta upali, da bodo lahko uničili katoliško vero, so oktobra 1793 sprejeli nov koledar, v katerem so nedelje nadomestili z "dekadeji" (dan počitka je bil vsakih 10 dni).
|
|
dekalcifikacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nepravo razmerje med kalcijem in fosforjem v sadju in nekaterih drugih živilih povzroča dekalcifikacijo kosti.
|
|
dekameren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V analizi je bilo uporabljenih 28 dekamernih začetnih oligonukleotidov, ki so namnožili skupno 207 ponovljivih DNA fragmentov, od katerih je bilo 80 polimorfnih.
|
|
deklaratóren |
jur., v zvezi deklaratorna sodba sodba, s katero se obtožba zavrne; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deklíščina |
pogostitev, na katero povabi nevesta pred poroko svoje prijateljice:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dekonserviran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... povprečno tedensko število dekonserviranih vozil se izračuna kot razmerje med v koledarskem letu dekonserviranih vozil in številom tednov, v katerih so obratovali objekti za dekonservacijo.
|
|
dekrementirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čeprav lahko imamo več blokov TERMINATE v modelu, obstaja vedno le en zaključni števec, ki ga lahko dekrementira transakcija, ki gre skozi katerikoli blok TERMINATE.
|
|
dekstranov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izloča veliko dekstranovih vlaken s katerimi se pripenja na zobno sklenino.
|
|
dekstropropoksifen |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri lajšanju bolečin pri blagih in srednje hudih napadih migrene so se aspirin, acetaminofen, dekstropropoksifen, kodein in nekateri NSAID izkazali za boljše od placeba, še posebno v obliki efervet, ki se hitreje absorbirajo.
|
|
dekubitusen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ležati morajo predvsem v levem lateralnem dekubitusnem položaju, za katerega že dolgo vemo, da izboljšuje hipertenzijo v nosečnosti.
|
|
delávnica |
1. prostor, v katerem se kaj izdeluje ali popravlja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deleksikalizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na začetku so navedene najpreprostejše, ki jih večina bralcev razume zelo podobno: tiste, katerih motivacija je naslonjena na splošno znane in intersubjektivno priznane konotacije pomožne teme; tiste, v katerih lahko prepoznamo metaforične substitucije; drugotne deleksikalizacije oz. oživitve stereotipnih preimenovanj in prevzetih toposov.
|
|
delfinaš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot pod katerim pade telo v vodo je od 10 - 25° in je odvisen predvsem od tehnike plavanja ki sledi. Pri sprinterjih, posebej pri kravlaših, je ta kot najmanjši (okoli 10°), pri delfinaših je srednji (okoli 15°), največji pa je pri prsačih (okoli 20 - 25°).
|
|
delimitiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako Soja opredeljuje teritorialnost kot "vedenjski fenomen, ki v povezavi s prostorsko organizacijo oblikuje različna vplivnostna območja ali jasno delimitirane teritorije, katerih skupna lastnost je njihova družbena specifika, po katerih lahko ta območja in teritorije dojamemo tudi kot posebno kulturno pokrajino ali ekskluzivno življenjsko okolje za tisto družbeno skupino, ki v njej živi in ji določa družbeni in prostorski obseg" (cit. po: Bufon, 1999, str. 92).
|
|
delítelj |
1. mat. število, s katerim se deli:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
deljenolisten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kranjska trinija je predstavnica ilirske visokogorske flore, katere razširjenost pa sega še naprej proti severozahodu (do Mangarta), podobno kot razširjenost Scopolijevega repnjaka (Arabis scopoliana) in deljenolistne črnobine (Scrophularia heterophylla subsp. laciniata; obe do Nanosa) ter travnolistne vrčice (Edraianthus graminifolius) do Poldanovca.
|
|
delovnoterapevtski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Diplomsko delo obravnava cerebrovaskularni inzult in zajema več sklopov, v katerih so predstavljeni rizični faktorji, posledice po inzultu, področja prizadetosti in delovnoterapevtska obravnava bolnika na njegovem domu z vidika delovne terapije.
|
|
delovódnik |
adm. knjiga, v katero se vpisujejo sprejeti in odposlani uradni spisi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
delten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To so glinovci, muljevci, meljevci, kremenovi peščenjaki in konglomerati, kateri so nastajali v deltno - rečnemu sedimentacijskemu okolju.
|
|
deménten |
med. pri katerem se kaže oslabitev, zmanjšanje umskih sposobnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
demobilizirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sporna so bila vprašanja: Kaj sploh raziskovati oziroma analizirati, kako razporediti prioritete, kaj je strokovno in kaj ne, katera kritična analiza pomaga in usmerja, katera pa je destruktivna in demobilizirajoča, kolikšen je sploh interes za študiozne ocene in podobno.
|
|
demodulátor |
elektr. del sprejemnika, v katerem se modulirano visokofrekvenčno nihanje demodulira; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
demokratíja |
pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri soodločajo vsi svobodni prebivalci; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
demonopoliziranost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Simobil ne želi obremeniti svojih uporabnikov zaradi neracionalnih pričakovanj Vlade Republike Slovenije," je rekel Dremelj, čeprav meni, da zgodba o koncesiji za UMTS z odstopom njegovega podjetja ni končana, temveč bo treba izpeljati nov razpis, saj je bil ta narejen po starem zakonu o telekomunikacijah, medtem pa je že začel veljati novi zakon, katerega namen je doseči demonopoliziranost in pestrost slovenskega telekomunikacijskega trga.
|
|
démosovec |
član, pristaš katere od strank, ki sestavljajo zvezo Demokratična opozicija Slovenije [DEMOS]:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
denacionaliziranka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če si velika delodajalka ali vsaj denacionaliziranka. Če gre tebi slučajno slabše kot meni, potem res drži moja teorija, da se za najtrša družbena okolja najbolj zavzemajo ravno tisti, ki imajo od tega najmanj koristi - oziroma od katerih imajo potem koristi drugi.
|
|
denaturíren |
kem. s katerim se denaturira:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dendrogram |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z "rezanjem" dendrograma na najbolj signifikantnem mestu smo dobili skupinice, za katere bi lahko trdili, da jih sestavljajo kar se da podobne enote, glede na izbrane spremenljivke oziroma kriterije.
|
|
deoksi |
prid. neskl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Slikanje s PET pa je edina metoda, s katero lahko poleg krvnega pretoka in razporeditve receptorjev, z uporabo radiofarmaka [18F]-deoksi-glukoze (FDG) neposredno slikamo presnovo v celici.
|
|
depersonificiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če temu pridamo še EMŠO, kot vstopni podatek v sodobni računalniški obdelavi, potem je jasno, da je pacient postal popolnoma depersonificiran in predstavlja diagnozo, številko in podatke, do katerih je možno priti tako ali na drugačen način.
|
|
depletiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekaj poskusov meritev z diodo! Izgleda, da je pri 300 V detektor polno depletiran. Čudno majhen tok????
|
|
depó |
prostor, v katerem se kaj shrani, uskladišči za določen čas; skladišče, shramba:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
depozicijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V predavanju bomo predstavili nekatera najznačilnejša karbonatna depozicijska okolja in sedimente.
|
|
déra |
nar. vzhodno dninarsko delo, pri katerem si mora delavec prinesti hrano s seboj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | |
101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 
