besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: kater   zadetki: 1.101-1.200



gŕlo  1. zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
gródnica  1. anat. kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gròf  v nekaterih deželah plemič, za stopnjo nižji od kneza:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
grofíca  1. v nekaterih deželah plemkinja, za stopnjo nižja od kneginje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grót  lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grotésk  tisk. tip tiskarskih črk, za katerega so značilne enako debele poteze:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gúmiarábikum  teh. krhka, v vodi topna snov iz nekaterih afriških vrst akacij, ki se rabi zlasti kot lepilo; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gúmigut  teh. posušen mleček iz nekaterih tropskih rastlin, ki se rabi zlasti za izdelovanje akvarelnih barv; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gúslar  pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudski pevec, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na gusle:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gúsle  pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudsko glasbilo z eno struno in močno upognjenim lokom:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gutácija  bot. izločanje vode iz posebnih rež na listih nekaterih rastlin; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gutapêrča  teh. posušen mleček iz nekaterih tropskih rastlin, ki se rabi zlasti za izolatorje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
guvernánta  v nekaterih deželah privatna vzgojiteljica in učiteljica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
guvernêr  1. v nekaterih zveznih državah kdor ima najvišjo izvršilno oblast v posamezni zvezni državi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
gváš  um. slikarska tehnika, pri kateri se s pokrivajočimi vodenimi barvami slika zlasti na papir:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hajdúk  pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj borec, ki se na gverilski način bori proti turškemu okupatorju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hajdukováti  pri nekaterih južnoslovanskih narodih, nekdaj delovati, živeti kot hajduk:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hajdúštvo  pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj boj proti turškemu okupatorju:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
halkosfêra  geol., po nekaterih, zlasti starejših teorijah plast zemeljske oble, ki leži pod barisfero; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hálma  igr. družabna igra na šahovnici podobni plošči, pri kateri mora igralec spraviti svoje figure v nasprotnikov vogal:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
handicap  šport., pri nekaterih tekmovanjih izenačenje možnosti za zmago, tako da dobi na začetku tekmovanja močnejši tekmovalec težje pogoje:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
happening  um. avantgardna umetniška prireditev, pri kateri se želi z različnimi sredstvi gledalce osupniti in pritegniti k sodelovanju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
harambáša  pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj hajduški poglavar:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
hárcer  kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hárfa  glasbilo trikotne oblike s strunami, na katere se brenka s prsti obeh rok:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
hárški  navadno v zvezi harški kanarček ali harški vrvivec kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hazárd  igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
heksán  kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje šest atomov ogljika; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hektográf  nekdaj stroj za razmnoževanje odtisov s plošče, na kateri je besedilo ali risba narejena s posebnim črnilom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hektokotíl  zool. paritvena lovka samcev pri nekaterih glavonožcih; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
helenízem  1. obdobje v antiki po Aleksandru Velikem, za katero je značilno zlivanje grške in orientalske kulture:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
heliocentrízem  astr. nazor, po katerem je Sonce središče vesolja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
heliográm  meteor. trak, na katerega heliograf zapisuje čas sončnega sevanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hemofilíja  med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi, krvavičnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
heptán  kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje sedem atomov ogljika; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
heterofoníja  muz. večglasje, v katerem določeno melodijo posamezni glasovi delno spreminjajo; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hiliázem  rel., v nekaterih sektah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
himénij  bot. tanka plast s trosi na plodiščih nekaterih gliv; trosovnica, plodovnica; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hipêrbola  1. geom. krivulja, katere točke imajo stalno razliko oddaljenosti od dveh danih točk:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hiperboloíd  geom. središčno somerna ploskev, pri kateri imajo preseki obliko hiperbole, elipse in parabole:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hiperním  lingv. beseda v odnosu do besede, katero pojmovno, pomensko vsebuje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
hípi  zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v izrazitem zanikovanju družbenih norm:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
hipnóza  spanju podobno stanje, v katerem se umetno uspavani vdaja vplivom uspavajočega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
hipohondríja  med. duševno stanje, v katerem si človek misli, domišlja, da je bolan:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
hiponím  lingv. beseda v odnosu do besede, katera jo pojmovno, pomensko vsebuje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
hitín  zool. roževini podobna snov, iz katere je zunanje ogrodje, oklep členonožcev; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hitrorézen  teh., v zvezi hitrorezno jeklo jeklo za obdelovalno orodje, s katerim se da hitro rezati; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hlódarka  les. vsaka od desk, ki so zložene v obliki hloda, iz katerega so nažagane; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hmeljárna  stavba, v kateri se hmelj odkupuje in pripravlja za prodajo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hméljevka  drog, po katerem se ovijajo hmeljeve trte:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hmeljíšče  zemljišče, njiva, na kateri raste hmelj:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hmeljník  njiva, na kateri raste hmelj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
hókej  športna igra, pri kateri igralci s palicami spravljajo gumijasto ploščico ali majhno žogo v gol:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
holokávst  1. pri starih Grkih in Rimljanih žgalna daritev, pri kateri se daritvena žival popolnoma sežge:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
homeopatíja  med. zdravljenje z zdravili, katerih učinek je podoben simptomom bolezni:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hóra legális  šol. določen čas, po katerem dijaki ne smejo biti na javnih mestih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hospíc  1. nekdaj hiša, v kateri dobijo prenočišče in oskrbo popotniki in romarji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hotél  večji gostinski obrat, v katerem se dobi prenočišče in hrana:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrabrílen  s katerim se hrabri:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hranílnik  1. manjša zaprta posoda z režo, skozi katero se spušča denar, namenjen za hranjenje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrematístika  ekon. nauk o gospodarstvu, katerega edini namen je kopičiti bogastvo; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrúševka  voda, v kateri so se kuhale {suhe} hruške:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrúškovka  voda, v kateri so se kuhale {suhe} hruške:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hržíca  nav. mn., zool. mušice, katerih ličinke povzročajo na rastlinah bolezenske izrastke, Cecidomyidae; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hulahup  igra, pri kateri vrti igralec obroč okrog svojega telesa:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
humíden  agr., geogr. pri katerem padavine presegajo izhlapevanje, vlažen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
idól  1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih kip, podoba, ki predstavlja kak ideal, božanstvo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ígelnica  tekst. del pletilnega stroja, v katerem so nameščene igle:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
íkra  1. nav. mn. spolna celica, iz katere se razvije riba:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
íks  ekspr. 1. katerikoli, poljuben:; neskl. pril., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
implúvij  pri starih Rimljanih osrednji, poglobljeni del atrija, v katerega se steka deževnica:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
impregníren  s katerim se impregnira:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
índeks  1. seznam knjig, katerih branje in širjenje prepoveduje oblast:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki islovar
ìndeterminízem  filoz. nauk, po katerem obstajajo dogodki, ki nimajo vzroka ali pa ga ni mogoče navesti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
índigovec  tropska rastlina s pernatimi listi, iz katere se pridobiva indigo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
indosatár  fin. oseba, na katero se indosira; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inêrcija  1. knjiž. stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inêrten  knjiž. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben, nedelaven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iniciácija  pri nekaterih primitivnih ljudstvih obredno sprejemanje mladine med odrasle, uvajanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inkluzíja  mat. odnos med množicama, pri katerem je ena množica podmnožica druge, vsebovanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intervéncija  1. navadno s prilastkom dejanje, ukrep, s katerim se {odločilno} vpliva na potek česa, poseg{anje}:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intervjú  1. javnosti namenjen pogovor, v katerem kdo odgovarja na pripravljena vprašanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intuicionízem  filoz. filozofska smer, po kateri je intuicija glavni vir spoznanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ionizátor  teh. snov, ki rada razpada v ione in s katero se doseže mirnejši električni oblok; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iskrílo  elektr. priprava z elektrodama, med katerima preskoči električna iskra, če napetost preseže določeno mejo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ísti  1. na katerega se misli, iz katerega se izhaja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
itisón  talna obloga, pri kateri so petlje iz lasaste preje všite v podlago:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izbíjati  1. z udarjanjem spravljati kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izbirálnik  1. ptt priprava v avtomatski telefonski centrali, s katero se vzpostavi zveza med dvema aparatoma:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izbíti  1. z udarjanjem spraviti kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izboljševálen  s katerim se izboljšuje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izdeloválnica  1. prostor, v katerem se kaj izdeluje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izdírati  z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izdréti  z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izgóvor  1. opravičilo, pri katerem se navadno ne navaja pravi, resnični vzrok:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izhodíšče  1. točka, mesto, iz katerega kaj izhaja, v katerem se kaj začne:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izkorenínjenec  ekspr. človek, ki ni več {čustveno} povezan z okoljem, iz katerega izhaja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izkorenínjenost  ekspr. stanje človeka, ki ni več {čustveno} povezan z okoljem, iz katerega izhaja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izločílen  s katerim se neustrezno izloči:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izluščeváti  spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči; luščiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA