|
zválnica |
lingv. medmet, s katerim se kliče, poziva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvánje |
zastar. 1. poklic:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvár |
1. teh. zvarjeno mesto s snovjo, ki se ob varjenju pretali:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvára |
nar. 1. skuti podobna snov, pridobljena iz sirotke s segrevanjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zváriti |
pripraviti kaj s kuhanjem česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zvaríti |
1. teh. spojiti kovinske, plastične dele s segrevanjem ali pritiskom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zváti |
star. 1. klicati, pozivati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvážati |
z vožnjo spravljati skupaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvéčati |
1. narediti kaj {bolj} veliko:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvečeváti |
1. delati kaj {bolj} veliko; večati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvečíne |
1. v {veliki} večini:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvedàv |
ki si prizadeva dosti izvedeti, videti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvedávost |
lastnost zvedavega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvedljív |
knjiž. ki se da spraviti, omejiti na kaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvelíčanje |
rel. stanje večne sreče človeka po smrti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvelíčar |
rel. kdor naredi, da postane človek po smrti deležen večne sreče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvelíčati |
rel. narediti, da postane človek po smrti deležen večne sreče:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zveličáven |
1. rel. ki omogoča zveličanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvèn |
1. zlasti višji zvok, ki ga daje kak predmet, navadno kovinski, ob udarcu po njem ali trku ob kaj trdega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zvenčánje |
glagolnik od zvenčati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvenčáti |
dajati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvenênje |
glagolnik od zveneti1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvenéti |
1. dajati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvér |
1. navadno velika štirinožna divja žival z močnim zobovjem, ki lovi, pobija druge živali za hrano:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zvérati se |
redko zvirati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zverína |
1. velika, navadno nevarna štirinožna divja žival:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zverínstvo |
ekspr. zelo surovo, okrutno dejanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zverížiti |
ekspr. 1. narediti, povzročiti, da je kaj na več mestih nepravilno ukrivljeno, oblikovano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zverozóbec |
pal. izumrli plazilec, iz katerega so se posredno razvili sesalci:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvést |
1. ki vztraja v ljubezenskem razmerju do koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvêsti |
1. knjiž., v zvezi z na omejiti, reducirati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvestôben |
knjiž. nanašajoč se na zvestobo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvéza |
1. pojav ali stanje, ko je kaj povezano s čim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
zvézanec |
knjiž. zvezan človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvézar |
ekspr. 1. vezist:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvézati |
1. z namestitvijo vrvi, traku, verige okrog česa narediti, da to je, ostane skupaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvezdár |
knjiž. 1. astrolog:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvezdárna |
ustanova za opazovanje in raziskovanje nebesnih teles in pojavov; astronomski observatorij:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvézdast |
po obliki podoben zvezdi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvezdáš |
nav. mn., zool. morski kolobarniki z vrečastim, nečlenjenim telesom, Echiuroidea; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvezdíšče |
knjiž. ozvezdje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvézdnica |
1. zelo slavna igralka ali pevka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvézdništvo |
dejstvo, da je kdo zvezdnik:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvezdoglèd |
knjiž. 1. astrolog:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvezdoslóven |
astronomski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvezdoznánec |
knjiž. 1. astronom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvezdoznánstvo |
knjiž. astronomija:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvéznica |
knjiž. črta, krivulja, ki veže dve točki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zvézniti |
narediti, povzročiti, da se kaj nepravilno, neurejeno nagne:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvezováti |
1. z nameščanjem vrvi, traku, verige okrog česa delati, da to je, ostane skupaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvéžčič |
manjšalnica od zvezek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvéžiti |
1. narediti, povzročiti, da je kaj vegasto, krivo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zviháriti |
ekspr. 1. močno vzvaloviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvíhati |
narediti, da se del ob robu, koncu lokasto usmeri iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvihráti |
1. viseč neurejeno, vijugajoče premakniti se zaradi hitrega, močnega premika zraka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvijáča |
1. dejanje, ravnanje, s katerim kdo z zavajanjem koga v zmoto skuša doseči svoj namen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvijáčen |
ki skuša z zavajanjem koga v zmoto doseči svoj namen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvijáčiti |
ekspr. zvito, prebrisano ravnati, govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvijáčnež |
ekspr. zvijačen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvijáčnost |
lastnost zvijačnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvijálec |
kdor kaj zvija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvíjanje |
glagolnik od zvijati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvíjati |
1. delati, da kaj prožnega, podolgovatega {večkrat} pride okrog kake osi in dobi valjasto, kroglasto obliko:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvijàv |
knjiž. ki se da zvijati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvijúgati |
narediti, povzročiti, da se kaj valovito, vijugasto premika:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvíranje |
ekspr. neprimerno zvijanje, pretegovanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvírati se |
ekspr. neprimerno zvijati se, pretegovati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvíšanje |
glagolnik od zvišati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvíšati |
1. narediti kaj višje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zviševánje |
glagolnik od zviševati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zviševáti |
1. delati kaj višje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvítež |
ekspr. zvit človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvíti |
1. narediti, da kaj prožnega, podolgovatega {večkrat} pride okrog kake osi in dobi valjasto, kroglasto obliko:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvitorép |
ekspr. zvit, prebrisan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvitorépec |
ekspr. zvit, prebrisan človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvitorépiti |
ekspr. zvito, prebrisano ravnati, govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvitorépstvo |
ekspr. zvitost, prebrisanost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvléči |
1. z vlečenjem spraviti kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvóčen |
1. nanašajoč se na zvok:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvočílo |
priprava, ki daje, oddaja zvok:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvóčnica |
muz. odprtina v pokrovu brenkal, godal:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvodenéti |
nav. ekspr. zaradi izgube bistvenih lastnosti, značilnosti postati manj kvaliteten, nekvaliteten:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvodeníti |
nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi bistvene lastnosti, značilnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvodíti |
knjiž. 1. z vodenjem spraviti kam; speljati, pripeljati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvodljív |
knjiž. ki zapeljuje, zavaja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvodníca |
ženska oblika od zvodnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvodníštvo |
dejavnost zvodnikov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvòj |
knjiž. zvitek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvón |
1. spodaj odprt in razširjen votel kovinski predmet, ki ob udarcih, trkih obenj daje močne, zveneče glasove:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zvonár |
1. kdor zvoni v cerkvi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvonaríca |
zvončarka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvonárstvo |
zvonarska obrt:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvončár |
1. kdor se ukvarja z ulivanjem zvoncev za živino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvončárstvo |
zvončarska obrt:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvončást |
nar. gorenjsko, navadno v zvezi zvončasta krava krava, ki nosi zvonec in vodi čredo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvônec |
1. zvočna signalna priprava, ki z dajanjem navadno močnih, prodornih glasov opozarja na kaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvoníca |
arhit. navadno pritlični, obokani prostor pod zvonikom, kjer se zvoni:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvoníšče |
prostor v zvoniku, kjer visijo zvonovi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvoníti |
1. dajati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvonjáva |
knjiž. zvonjenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
188.814 188.914 189.014 189.114 189.214 189.314 189.414 189.514 189.614 189.714 
