zeleníti |
delati kaj zeleno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zelenjád |
1. knjiž. zelenjava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zelenjádar |
kdor prideluje ali prodaja zelenjavo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zelenjádarica |
ženska, ki prideluje ali prodaja zelenjavo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zelenjádarstvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem ali prodajo zelenjave:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zelenjádnica |
nav. mn., agr. rastlina, ki se uporablja za prehrano in se goji na vrtu ali na polju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zelenjáva |
1. rastline za prehrano, ki se gojijo na vrtu ali na polju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zelenjávar |
kdor prideluje ali prodaja zelenjavo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zelenjávarica |
ženska, ki prideluje ali prodaja zelenjavo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zelenôba |
slabš. mlad, neizkušen človek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zelenolísten |
ki ima zelene liste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zelenonóg |
ki ima zelene noge:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zeleno... |
nanašajoč se na zelen:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zeleno... |
kakor zelenomoder, zelenorjav, zelenosiv ipd.; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zelíščar |
kdor nabira ali prodaja zdravilne rastline:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zelíščarica |
ženska, ki nabira ali prodaja zdravilne rastline:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zelíšče |
rastlina z neolesenelim steblom, pri kateri nadzemni del ob koncu rasti navadno odmre:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zéljar |
kdor prideluje ali prodaja zelje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zéljarica |
ženska, ki prideluje ali prodaja zelje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zéljarstvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem in pridelovanjem zelja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zéljce |
1. ekspr. manjšalnica od zelje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zélje |
kulturna rastlina s tesno prilegajočimi se, gladkimi listi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zélnica |
voda, v kateri se kisa zelje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zeló |
1. izraža veliko mero dejanja ali stanja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zelót |
1. pri starih Judih pripadnik farizejske stranke, ki se iz verskih razlogov bori proti Rimljanom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zelotízem |
knjiž. strastna, nestrpna zavzetost za kako, navadno versko idejo, nazor; gorečnost, zagrizenost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zelótstvo |
knjiž. strastna, nestrpna zavzetost za kako, navadno versko idejo, nazor; gorečnost, zagrizenost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zêmeljn |
redko zemeljski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zemljarína |
knjiž. davek od zemlje, zemljišča:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zemljàt |
1. ki ima veliko zemlje, prsti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zemljedélec |
knjiž. poljedelec, kmet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zemljedélstvo |
knjiž. poljedelstvo, kmetijstvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zemljeláčen |
knjiž. ki hlepi po zemlji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zemljemérec |
knjiž. geometer, geodet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zemljemérstvo |
knjiž. geodezija:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zemljén |
1. ki je iz zemlje, prsti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zemljeníca |
knjiž. zemljanka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zemljepís |
veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
zemljepísec |
strokovnjak za zemljepis:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zemljevíd |
papir, platno z upodobitvijo zemeljskega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
zemlje... |
nanašajoč se na zemljo:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zêmljica |
ekspr. manjšalnica od zemlja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zemljína |
knjiž. 1. celina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zemljíšče |
omejen del zemeljske površine:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zemljíščen |
star. zemljiški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zémnica |
knjiž. zemljanka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zémstvo |
v carski Rusiji organ krajevne samouprave:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zemúnica |
žarg., voj. zemljanka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zén |
filoz. smer v budizmu, razširjena zlasti na Japonskem, ki uči tehniko samoobvladovanja, notranje sprostitve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zeníca |
odprtina, ki je v sredini šarenice in se oži ali razširja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zenít |
1. geogr. najvišja točka nebesne krogle navpično nad opazovalcem, nadglavišče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zentj. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zeolít |
nav. mn., kem. naravni natrijev ali kalcijev alumosilikat:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zéro |
štev. neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zéta |
cigareta slabše kakovosti z imenom Zeta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
zèv |
1. odprtina, ki nastane, če se prej prilegajoči se deli ne prilegajo {več}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zév |
1. odprtina, ki nastane, če se prej prilegajoči se deli ne prilegajo {več}:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zévanje |
glagolnik od zevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zévati |
1. biti v stanju, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo {več}:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zévgma |
lingv. vezanje treh ali več jezikovnih prvin, od katerih sta dve povezani pravilno, tretja pa ne; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zévniti |
1. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo {več}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zezljáti |
redko nepravilno izgovarjati glasove c, z, s ali z njimi zamenjavati č, ž, š; sesljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgábiti se |
zastar., z dajalnikom zagabiti se, pristuditi se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgága |
1. pekoč občutek v želodcu ali požiralniku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgágar |
slabš. kdor s svojimi zahtevami, vmešavanjem povzroča slabo voljo, neprijetnosti, težave:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgagáriti |
ekspr. s svojimi zahtevami, vmešavanjem povzročati slabo voljo, neprijetnosti, težave:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgágast |
ekspr. ki s svojimi zahtevami, vmešavanjem povzroča slabo voljo, neprijetnosti, težave:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgágati |
ekspr. zadušiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zganíti |
1. z dajanjem, polaganjem enega dela česa čez drugega narediti, da to pride v položaj, ko ima manjšo površino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgánjati |
1. delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da pride več oseb, živali skupaj, na eno mesto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgaránec |
zgaran človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zgaránost |
stanje zgaranega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zgaráti |
povzročiti, da se kdo z garanjem izčrpa, oslabi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zgásniti |
knjiž. ugasniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgátiti |
redko stlačiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgáziti |
1. z gaženjem narediti kaj sprijeto, trdo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zgíb |
1. glagolnik od zgibati2:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgíbanje |
glagolnik od zgibati1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgíbanje |
glagolnik od zgibati2:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgíbati |
1. z dajanjem, polaganjem enega dela česa čez drugega delati, da to pride v položaj, ko ima manjšo površino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgíbati |
1. narediti, povzročiti, da kaj spremeni položaj, stanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgibávati |
1. delati, povzročati, da kaj spreminja položaj, stanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgibljív |
ki se da zganiti, zgibati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgíbniti |
1. knjiž. migniti, zmigniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zglávje |
1. mesto, prostor na ležišču, kjer je glava:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zglèd |
1. dejanje, ravnanje, po katerem se kdo ravna, ga posnema:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgléden |
ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti v taki meri, da je vreden zgledovanja, posnemanja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgledovánje |
glagolnik od zgledovati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgledováti se |
1. delati, ravnati tako, kakor se vidi pri kom drugem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zglòb |
1. knjiž. gibljiv stik dveh ali več kosti; sklep:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgnêsti |
1. povzročiti, da se snovi v čem enakomerno porazdelijo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgníti |
1. razkrojiti se, razpasti, navadno zaradi delovanja bakterij:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgnjáviti |
pog., ekspr. izmučiti, strpinčiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgnúsiti se |
redko, z dajalnikom zagnusiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgóda |
knjiž. dogodivščina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgódaj |
izraža čas na začetku; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgódba |
1. kar kdo pripoveduje o resničnih ali izmišljenih dogodkih, povezanih v celoto:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgódbar |
knjiž. kdor si izmišlja, pripoveduje zgodbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgódbica |
ekspr. manjšalnica od zgodba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgodbopísec |
knjiž. pisec zgodbe, zgodb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|