|
zavzémanje |
glagolnik od zavzemati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavzémati |
1. z bojem spravljati kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavzétež |
ekspr. kdor je zelo zavzet za kaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavzéti |
1. z bojem spraviti kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavzétje |
1. glagolnik od zavzeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavzétost |
1. velika stopnja duševne pripravljenosti, volje, zanimanja za ukvarjanje s čim, uresničitev česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazdàj |
za ta čas, trenutek:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazdéti se |
1. s smiselnim osebkom v dajalniku dobiti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazdévati se |
star., nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku zdeti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazéhati |
nehotno široko odpreti usta ter globoko vdihniti in izdihniti zrak:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazéhniti |
knjiž. zehniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazévati |
1. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo {več}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazíb |
premik telesa sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazíbati |
1. narediti, da se kaj enakomerno premika sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zazibávati |
navadno s prislovnim določilom z zibanjem povzročati, da kdo polagoma pride v stanje, kot ga izraža določilo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazíbniti se |
knjiž. zazibati se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazídati |
1. z zidanjem narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zazidáva |
1. glagolnik od zazidati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazidávati |
1. z zidanjem delati, da kak prostor v čem preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazidljív |
ki se more, sme zazidati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazijáti |
1. ekspr. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo {več}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazímiti |
agr. narediti, da pride kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazímljenje |
glagolnik od zazimiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazírati se |
knjiž. upirati, usmerjati pogled kam; gledati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazlatíti se |
ekspr. zlato se odraziti, pokazati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznámba |
1. glagolnik od zaznamovati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznámen |
s katerim se kaj zaznamuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznamoválec |
kdor kaj zaznamuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznamovánec |
ekspr. kdor je zaznamovan, ima posledice zaradi česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznamovánje |
glagolnik od zaznamovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznamováti |
1. narediti znamenje, znamenja, da se kaj opazi, prepozna:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznánje |
knjiž. glagolnik od zaznati; zaznava:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznáva |
1. glagolnik od zaznati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznávanje |
glagolnik od zaznavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazóbnica |
vet. zadebelina sluznice na sprednjem delu trdega neba tik za zgornjimi sekalci pri konju; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazoríti |
nav. 3. os., knjiž. začeti se, nastopiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zazrcáliti se |
knjiž. zaradi odbijanja svetlobe v čem postati viden, pokazati se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazréti |
knjiž. zagledati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazŕtost |
knjiž. zagledanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenčáti |
dati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenéti |
1. dati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvoníti |
1. dati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažarévati |
knjiž. večkrat zažareti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažaríti se |
knjiž. odbiti močno svetlobo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zažebljáti |
knjiž. pribiti z žeblji:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaželéti |
izraziti komu željo, da bi bil deležen česa pozitivnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaželjív |
knjiž. ki vzbuja željo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažémati |
knjiž. stiskati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaženílo |
nekdaj denar, premoženje, ki ga ženin da, zapiše nevesti za prineseno doto; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaženíti |
nekdaj dati kot zaženilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažéti |
knjiž. stisniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažgáti |
1. narediti, povzročiti, da kaj zagori:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažgoléti |
1. oglasiti se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažíg |
glagolnik od zažgati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažigálec |
1. kdor kaj zažiga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažigálo |
knjiž. vžigalo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažíganje |
glagolnik od zažigati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažígati |
1. delati, povzročati, da kaj zagori:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažírati |
ekspr. živeti od dela drugega, na škodo drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažíva |
knjiž. za življenja, v življenju:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaživéti |
1. s prislovnim določilom začeti živeti tako, kot izraža določilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažlébiti |
narediti, da ima kaj žleb, žlebove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zažlíndrati |
metal. povzročiti, da se določene sestavine rude in dodatkov spremenijo v žlindro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažlobudráti |
1. dati glasove kot voda pri močnem vretju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažmériti |
knjiž. napol zapreti oči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažréti |
nizko porabiti, zapraviti za jed, hrano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažuboréti |
1. dati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažúgati |
1. zamahniti z iztegnjenim kazalcem, navadno za svarilo, grožnjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažulíti |
knjiž. ožuliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažvepláti |
agr. razkužiti z žveplovim dimom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažvížgati |
1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročiti visoke, ostre glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažvrgoléti |
1. oglasiti se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
za... |
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje; predpona, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbádanje |
glagolnik od zbadati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbádati |
1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbadljív |
ki rad prizadeva, žali koga z zanj neprijetnimi, posmehljivimi besedami:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbadljívec |
ekspr. zbadljiv človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbalansíranje |
glagolnik od zbalansirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zbanalizírati |
narediti kaj pusto vsakdanje, plehko, nepomembno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbéganec |
zbegan človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbéganost |
stanje zbeganega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbégniti |
knjiž. zbežati, uiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zbelíti |
redko 1. obeliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbesnélec |
ekspr. zbesnel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbesnéti |
1. v dejanju pokazati svoj bes:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbesníti |
redko spraviti v besnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbezáti |
z rahlim drezanjem spraviti kam, odkod:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbežáti |
1. hitro se umakniti iz strahu, pred nevarnostjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbijálec |
1. kdor kaj zbija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbíjanica |
nar. prekmursko hiša, narejena iz zbite ilovice:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbíjanje |
glagolnik od zbijati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbíjati |
1. s tolčenjem, udarjanjem delati, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbír |
kar se zbere in tvori celoto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbirálec |
1. kdor kaj zbira:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbiralíšče |
kraj, prostor za zbiranje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbirálo |
1. knjiž. kraj, prostor, kjer se kaj zbira:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbíranje |
glagolnik od zbirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbirátelj |
kdor kaj zbira:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbiráteljstvo |
dejavnost, ki se ukvarja z zbiranjem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbírati |
1. delati, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov, stvari:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
187.814 187.914 188.014 188.114 188.214 188.314 188.414 188.514 188.614 188.714 
