|
zavétrje |
kraj, prostor, zavarovan pred vetrom:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéza |
1. kar koga zavezuje kaj storiti, delati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavézančev |
pridevnik od zavezanec:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavézanec |
jur. kdor je zavezan, dolžen kaj narediti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavézati |
1. z vrvico, trakom ali z deloma česa narediti vozel; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéznica |
1. ženska oblika od zaveznik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavézništvo |
zavezniško razmerje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavézniti |
zakriti s čim tako, da se povezne:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavezovánje |
glagolnik od zavezovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavezováti |
1. z vrvico, trakom ali z deloma česa delati vozel; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavibrírati |
zanihati, zatresti se s kratkimi, hitrimi nihaji, tresljaji:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavičáj |
zastar. domači kraj, domovina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavídanje |
glagolnik od zavidati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavídati |
čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíden |
knjiž. 1. zavisten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavidljívec |
ekspr. zavisten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavidljívost |
ekspr. zavistnost, zavist:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavídnež |
ekspr. zavisten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavídnost |
knjiž. zavistnost, zavist:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíh |
sprednji, zavihani del ovratnika pri plašču, suknjiču:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaviháriti |
1. z veliko silo, intenzivnostjo zapihati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíhati |
narediti, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmeri iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavihováti |
delati, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerja iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavihráti |
1. viseč se začeti neurejeno, vijugajoče gibati zaradi hitrega premikanja zraka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavihtéti |
1. držeč v roki premakniti kaj v velikem loku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijáč |
zool. 1. nav. mn. nočni metulji z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, Tortricidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijáča |
1. etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijálec |
delavec, ki kaj zavija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíjanje |
glagolnik od zavijati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijúgati |
vijugasto iti, se premakniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaviráč |
delavec, ki zavira železniško vozilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavirálec |
kdor kaj zavira:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíranje |
glagolnik od zavirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavírati |
1. prizadevati si z zavoro povzročiti, da se vozilo, kolo premika počasneje ali da se ustavi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavírati |
redko začenjati vreti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaviséti |
redko povesiti se, omahniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaviséti |
nav. 3. os., knjiž., v zvezi z od biti odvisen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíst |
občutek velikega nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavísten |
ki komu zavida:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavístnež |
ekspr. zavisten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavístnica |
ekspr. zavistna ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavístnost |
lastnost, značilnost zavistnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavítnica |
zool. spiralna guba v črevesu obloustk in nekaterih rib, ki povečuje prebavno površino; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavlačevánje |
glagolnik od zavlačevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavlačeváti |
1. delati, povzročati, da traja kaj dalj časa, kot se predvideva, pričakuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavléči |
1. z vlečenjem spraviti kaj kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
závod |
1. delovna organizacija za opravljanje določene dejavnosti, katere namen ni pridobivanje dobička:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavódar |
ekspr. gojenec, oskrbovanec zavoda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavódnica |
zastar. zapeljivka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavohljáti |
1. krajši čas vohljati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavòj |
1. glagolnik od zaviti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavójen |
ki je za zavijanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojeválec |
knjiž. osvajalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojeválen |
knjiž. osvajalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojevánje |
knjiž. osvojitev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojeváti |
knjiž. osvojiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojíca |
1. knjiž., redko spirala:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavojít |
1. knjiž., redko spiralast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavójnat |
ki ima veliko zavojev, ovinkov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojnína |
knjiž. kar se rabi za zavijanje, zaščito blaga ali izdelkov; embalaža:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavolj |
star., z rodilnikom zaradi:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavóljo |
z rodilnikom zaradi:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavozíti |
1. vozeč priti kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavozlánje |
glagolnik od zavozlati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavozljáj |
knjiž., ekspr. zaplet, zapletljaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavóženec |
pog., ekspr. kdor pride, se spravi v slab, neugoden položaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavóženost |
pog., ekspr. stanje česa, kar je zaradi napačnega vodenja, delovanja v slabem, neugodnem položaju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavráčanje |
glagolnik od zavračati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavráčati |
1. delati, da žival ne pride, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavráten |
knjiž. 1. ovraten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrátnež |
knjiž. zahrbten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrátnica |
1. star. kravata:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrátnost |
knjiž. zahrbtnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavréči |
1. narediti, da preneha biti pri osebku to; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrélica |
1. knjiž. pijača, ki se pripravi s kuhanjem {zdravilnih} rastlin; prevretek, zavretek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavreščáti |
1. oglasiti se z močnimi, rezkimi, neprijetnimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavréti |
1. narediti, da kaj vre:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavréti |
1. z zavoro povzročiti, da se vozilo, kolo premika počasneje ali da se ustavi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrétje |
glagolnik od zavreti1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrévati |
redko začenjati vreti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrgljív |
ki se {lahko} zavrže:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrísniti |
zaradi vznemirjenja oglasiti se z visokim, močnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrnílen |
ki izraža, vsebuje zavrnitev, zavračanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrnítev |
glagolnik od zavrniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrníti |
1. narediti, da žival ne pride tja, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
završeváti |
zastar. končevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
završíti |
zastar. končati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrtáč |
zool. 1. nav. mn. metulji, katerih gosenice vrtajo rove v lesu, koreninah listavcev, Cossidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavŕtati |
1. z vrtanjem prodreti v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrtávati |
redko z vrtanjem delati, oblikovati; izvrtavati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrtéti |
1. narediti, da se kaj giblje okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavŕti |
nar. steze, pešpoti na koncu vrtov, sadovnjakov za hišami v vasi:; m mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrtínčiti |
povzročiti, da se kaj premika v spiralastih zavojih:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavŕtje |
glagolnik od zavreti2:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrtljáj |
1. glagolnik od zavrteti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrvráti |
knjiž. dati glasove kot voda pri vretju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavŕženec |
1. ekspr. človek, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavŕženost |
1. ekspr. stanje človeka, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavsédnji |
nar. navaden, vsakdanji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavzdíhniti |
1. s slišnim globokim vdihom in izdihom izraziti žalost, hrepenenje, olajšanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
187.714 187.814 187.914 188.014 188.114 188.214 188.314 188.414 188.514 188.614 
