|
zatožíti |
1. sporočiti komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatracáti |
nar. dolenjsko zabičati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrátiti |
knjiž. potratiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatráviti |
povzročiti, da se kaj zaraste, prekrije s travo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdélost |
knjiž. otrdelost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕden |
knjiž. trden, gotov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdéti |
knjiž. otrdeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdína |
med. bolezensko, nenormalno otrdelo mesto na telesu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdítev |
glagolnik od zatrditi, izjaviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdíti |
izraziti kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdlína |
med. bolezensko, nenormalno otrdelo mesto na telesu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrèp |
1. grad. lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrepán |
star. čokat, tršat:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrésti |
narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatréti |
1. narediti, povzročiti, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕgati |
1. raztrgati kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrijánčiti |
nar. začeti pritrkavati, potrkavati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrípati |
knjiž. začeti utripati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatriumfírati |
knjiž. 1. zmagati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕjati |
knjiž. zatrjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrjeválen |
knjiž. ki izraža, vsebuje zatrjevanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrjevánje |
glagolnik od zatrjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrjeváti |
izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrmogláviti |
ekspr. z besedami, dejanji pokazati trmoglavost, trmo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕpati |
nav. ekspr. 1. zatlačiti, zapolniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrpávati |
nav. ekspr. 1. tlačiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrpéti |
knjiž. začutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕtje |
glagolnik od zatreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕtost |
stanje zatrtega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕzati |
sunkovito se premakniti zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕzniti |
sunkovito se premakniti zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatúšati |
nižje pog. prikriti, zakriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatvórnica |
star. premična naprava, ki onemogoča, ovira pretok česa; zapornica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
záuber |
prid. neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zaudáriti |
redko začeti zaudarjati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpanje |
prepričanje, da je kdo sposoben, voljen narediti, kar se pričakuje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpati |
1. biti prepričan o sposobnosti, voljnosti koga narediti, kar se pričakuje:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaupávati |
knjiž. zaupati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpen |
1. ki zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaupljív |
1. ki {rad} zaupa, verjame:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaupljívost |
lastnost, značilnost zaupljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpnica |
1. ženska oblika od zaupnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaupogníti |
redko upogniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaupováti |
knjiž. zaupati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaustavítev |
glagolnik od zaustaviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaustáviti |
za kratek čas ustaviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaustávljanje |
glagolnik od zaustavljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaustávljati |
za kratek čas ustavljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaušésen |
ki je, se nahaja za ušesom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúšnica |
udarec, navadno s plosko roko po licu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zautrípati |
knjiž. začeti utripati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaužíti |
1. sprejeti hrano, tekočino v telo skozi usta:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaužítje |
glagolnik od zaužiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaužívanje |
glagolnik od zauživati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaužívati |
1. prejemati hrano, tekočino v telo skozi usta:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavabíti |
1. redko izraziti, izreči vabilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavájanje |
glagolnik od zavajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavájati |
1. s čim nepravim, navideznim spravljati koga na kaj nepravega, nezaželenega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavál |
petr. kamnina, ki nastane pri vdoru magme v zemeljsko skorjo; intruzija, lakolit; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavalíti |
1. premakniti predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaljênec |
ekspr. valjasto debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaljênost |
ekspr. značilnost zavaljenega, debelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaljúh |
slabš. valjasto debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavalováti |
1. premakniti se v obliki valov:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavalovéti |
1. premakniti se v obliki valov:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaroválec |
1. kdor sklene z zavarovalnico zavarovalno pogodbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaroválnica |
organizacija, ki opravlja zavarovanje oseb in premoženja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaroválništvo |
dejavnost, ki se ukvarja z zavarovanjem oseb, premoženja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaroválstvo |
dejavnost, ki se ukvarja z zavarovanjem oseb, premoženja in s socialnim zavarovanjem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavarovánec |
oseba, katere premoženjska ali kakšna druga korist je zavarovana:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavarovánje |
1. glagolnik od zavarovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavarovátelj |
zavarovalnica kot stranka zavarovalne pogodbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavarováti |
1. s čim, danim na določeno mesto, narediti kaj {bolj} varno pred čim slabim, nezaželenim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
závber |
zastar. lep:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavdájati |
1. star., z dajalnikom zastrupljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavdáti |
z dajalnikom 1. star. zastrupiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavečáti |
nar. 1. zakričati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéčen |
knjiž. ki je za večno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavédanje |
glagolnik od zavedati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavédati se |
1. biti v duševnem stanju, v katerem se neposredno ve za svoje obstajanje in svoja duševna stanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéden |
1. ki se zaveda svoje pripadnosti kaki skupnosti, nazoru in to tudi javno kaže, izraža:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavedljív |
redko ki lahko koga zavede:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavédnost |
1. lastnost zavednega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
záver |
nestrok. dinozaver:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavériti se |
1. star. priseči, zakleti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaverovánost |
stanje zaverovanega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaverováti |
knjiž. začeti verovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavésa |
1. kos tkanine, ki se kam obesi za omejevanje svetlobe, preprečevanje pogleda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaveselíti se |
knjiž. razveseliti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaveseljáčiti |
ekspr. z veseljačenjem zapraviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavésen |
navt., z zvezi zavesna ladja ladja, ki je z zadnjim delom preveč ugreznjena; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavésiti |
knjiž. 1. zagrniti z zaveso:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavést |
1. sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavêsti |
1. s čim nepravim, navideznim spraviti koga na kaj nepravega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéšati |
knjiž. 1. zagrinjati z zaveso:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéti |
1. nav. 3. os., knjiž. zapihati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavetíšče |
1. kraj ali stavba, ki daje komu zavetje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavétje |
1. kraj, prostor, zavarovan pred vetrom:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavétnica |
1. rel. svetnica, izbrana za zaščitnico osebe, cerkve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavétništvo |
1. rel. vloga, dejavnost zavetnika:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
187.614 187.714 187.814 187.914 188.014 188.114 188.214 188.314 188.414 188.514 
