|
zastrúpljanje |
glagolnik od zastrupljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrupljênec |
kdor je zastrupljen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrupljênje |
glagolnik od zastrupiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrupljeválec |
kdor zastruplja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrupljeválnica |
stavba, prostor za zastrupljanje koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastúditi |
knjiž., z dajalnikom zagnusiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zast. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zasúmiti |
brez {potrjenega} dokaza pomisliti, da je kdo ali kaj lahko v zvezi s čim slabim, nedovoljenim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasún |
teh. naprava za zapiranje cevovodov, pri kateri se navadno plošča pomika pravokotno na os cevi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasúniti |
s sunkom zapreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasúti |
1. zakriti, prekriti kaj s čim sipkim, drobnim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasútje |
1. glagolnik od zasuti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasúžnjenec |
kdor je zasužnjen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasúžnjenje |
glagolnik od zasužnjiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasúžnjenost |
1. stanje zasužnjenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasužnjeválec |
kdor koga zasužnjuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasužnjevánje |
glagolnik od zasužnjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasužnjeváti |
1. delati, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasúžnjiti |
1. narediti, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvédrati |
ekspr. 1. zavrtati {s svedrom}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasviščáti |
dati ostre, sikajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvojênec |
kdor je zasvojen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvojênost |
stanje zasvojenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvojíti |
1. narediti koga odvisnega od česa, čemur se kljub škodljivosti za osebnost, zdravje sam ne more odreči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašáriti |
1. ekspr. pobrskati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščebetáti |
1. oglasiti se s kratkimi, nerazločnimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščegetáti |
ekspr. z delovanjem na organizem povzročiti reakcijo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščeméti |
povzročiti zlasti v očeh rahlo bolečino, ki sili k drgnjenju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščíta |
1. glagolnik od zaščititi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščítenec |
ekspr. kdor je zaščiten:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščítenost |
dejstvo, da je kdo zaščiten:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščítiti |
1. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da kaj ne bi bilo deležno česa neprijetnega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščítnica |
1. ženska oblika od zaščitnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaščítništvo |
dejstvo, da je kdo zaščitnik:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašépati |
1. nenormalno stopiti zaradi krajše ali bolne noge:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašepetáti |
reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašibíti se |
1. upogniti se, ukriviti se zaradi teže bremena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašíliti |
redko ošiliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašíti |
1. s šivanjem narediti kaj celo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašívati |
s šivanjem delati kaj celo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašpeháti |
pog., ekspr. zelo umazati, zlasti z mastjo, maščobo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašpíliti |
speti konce črev s špilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaštropotáti |
dati kratke, zamolkle glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašumástiti |
knjiž. glasno zašumeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašumotáti |
knjiž. {pritajeno} zašumeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašušljáti |
ekspr. 1. nav. 3. os. skrivaj reči, povedati, zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašušmáriti |
nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašúštrati |
nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašvedráti |
ekspr. iti z nerodnimi, počasnimi koraki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatacáti |
ekspr. počasi, okorno iti, stopiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatajevánje |
glagolnik od zatajevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatajítev |
glagolnik od zatajiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatajíti |
1. z besedo, kretnjo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatávati |
1. počasi, z negotovimi koraki iti, stopiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatêči |
1. postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatéga |
navt. jeklena vrv za utrditev jamborov; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatégel |
ki je iz glasov, tonov, ki trajajo dalj, kot je normalno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zategljáj |
gib, premik, s katerim se kaj zategne:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zategnítev |
glagolnik od zategniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zategoválen |
s katerim se zateguje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zategovánje |
glagolnik od zategovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatelebánost |
1. ekspr. zaljubljenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatelebáti se |
ekspr. zaljubiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnítev |
1. glagolnik od zatemneti ali zatemniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemníti |
1. z zakritjem narediti, da kaj ne prepušča, ne oddaja svetlobe:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnjevánje |
glagolnik od zatemnjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnjeváti |
1. z zakrivanjem delati, da kaj ne prepušča, ne oddaja svetlobe:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatérjati |
knjiž. odločno zahtevati kaj; terjati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatesáti |
1. s tesanjem narediti, izoblikovati v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatesnítev |
glagolnik od zatesniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatesníti |
zapreti, zmanjšati reže, da tekočina ne uhaja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatesnjeváti |
zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatezováti |
knjiž. zategovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatežíti |
povzročiti komu duševno neugodje, trpljenje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatìč |
1. podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da spaja, povezuje dva dela, elementa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatílnica |
anat. neparna kost v zatilju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatirálec |
kdor zatira:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíranec |
kdor je zatiran:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíranje |
glagolnik od zatirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatírati |
1. delati, povzročati, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatísniti |
1. s pritisnjenjem česa, stisnjenjem narediti kako odprtino v čem neprehodno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíšati |
nar. vzhodnoštajersko utišati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatiščáti |
s pritiskanjem povzročiti komu bolečino, neugodje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíšje |
1. stanje, ko navadno za krajši čas preneha hrup, hitro premikanje česa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatláčiti |
1. s tlačenjem spraviti kaj za kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zató |
I. 1. izraža vzrok dejanja, znan iz predhodnega besedila:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatočíšče |
kraj, prostor, kamor se kdo zateče:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatočíti |
star. zakotaliti, zavaliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatóhel |
1. ki zaradi neprezračenosti, tople vlažnosti neprijetno učinkuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatôhlica |
knjiž. zatohlo ozračje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatôhniti |
redko zadahniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zatólči |
1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti v kaj tako, da ni višje od površine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatòn |
ekspr. 1. zahod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatoníti |
ekspr. 1. spustiti se za obzorje, pod obzorje; zaiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatopljênost |
ekspr. stanje zatopljenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatopotáti |
večkrat slišno, topo udariti z nogami ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatòr |
knjiž. zatrtje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatórej |
nar. toliko močen, sposoben:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatóžen |
navadno v zvezi zatožna klop sedež za obtoženca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatóženec |
1. kdor je zatožen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
187.514 187.614 187.714 187.814 187.914 188.014 188.114 188.214 188.314 188.414 
