zasnóva |
navadno s prilastkom 1. začetna, nedokončna oblika česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasnovátelj |
knjiž. kdor kaj zasnuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasnováti |
1. sestaviti, ustvariti kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasnubíti |
1. predlagati ženski poroko s seboj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasodíti |
redko presoditi, pomisliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasolíti |
1. redko presoliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasolzéti |
knjiž. zasolziti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasopíhati |
1. večkrat močno, sunkovito, glasno dihniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasôplost |
stanje zasoplega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasôpsti |
1. težko, glasno dihniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zásova |
star. zapah, klin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasovražíti |
začutiti veliko nenaklonjenost, odpor do koga, navadno združen z željo škodovati mu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaspán |
1. ki čuti potrebo po spanju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaspanè |
1. ekspr. kdor {rad} veliko spi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaspanè |
1. ekspr. kdor {rad} veliko spi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaspánec |
1. ekspr. kdor {rad} veliko spi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaspánost |
stanje, pri katerem se čuti potreba po spanju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaspáti |
1. priti v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaspávati |
knjiž. prihajati v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasramoválec |
kdor koga zasramuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasramovánec |
kdor je zasramovan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasramovánje |
glagolnik od zasramovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasramováti |
navadno z besedami, ki vzbujajo prezir, obsojanje, jemati komu ali čemu ugled, veljavo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasrbéti |
nav. 3. os. 1. povzročiti neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasrebríti se |
ekspr. srebrno se odraziti, pokazati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasrepéti |
knjiž. srepo pogledati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasréžiti se |
prekriti se s srežem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasršáti |
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasršéti |
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastájanje |
glagolnik od zastajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastájati |
1. ne premikati se naprej in za kratek čas ostajati kje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastarálen |
jur., v zvezi zastaralni rok rok, po katerem kaka pravica zastara:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastáranje |
glagolnik od zastarati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastárati |
1. jur. po preteku z zakonom določenega časa izgubiti možnost uveljavljanja, prenehati obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastaréti |
postati tak, da ni več v skladu; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastarévanje |
glagolnik od zastarevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastarévati |
postajati tak, da ni več v skladu; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastarljív |
jur. ki lahko zastara:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastáti |
1. prenehati se premikati naprej in za kratek čas ostati kje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zástava |
avtomobil jugoslovanske tovarne Crvena zastava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
zástava |
nar. primorsko pas oblakov, megle nad gorami ob nastopu burje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
zastáva |
1. kos tkanine določene barve ali več barv, ki predstavlja simbol kake države, naroda, organizacije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
zastáva |
1. izročitev stvari za zavarovanje upnikove terjatve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
zastáven |
nanašajoč se na zastavo, kos tkanine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastáven |
1. krepko raščen, razvit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastávica |
star. uganka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastavílo |
knjiž. 1. zastava, zastavek:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastavítelj |
kdor da kaj v zastavo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastavítev |
glagolnik od zastaviti1:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastavítev |
glagolnik od zastaviti2:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastáviti |
1. s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastáviti |
1. izročiti stvar za zavarovanje upnikove terjatve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastavljálnica |
nekdaj ustanova, ki za zastavljene predmete posoja denar:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastávljanje |
glagolnik od zastavljati1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastávljanje |
glagolnik od zastavljati2:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastávljati |
1. s postavitvijo, namestitvijo česa delati kaj neprehodno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastávljati |
1. izročati stvari za zavarovanje upnikove terjatve:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastavljávec |
kdor kaj zastavlja, postavlja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastavljávec |
kdor daje kaj v zastavo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastavnína |
nekdaj vsota, ki jo plača zastavitelj zastavljalnici ob odkupu zastavljene stvari za stroške:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastávnost |
1. krepka raščenost, razvitost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastavonóša |
1. kdor nosi zastavo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasteníčen |
knjiž. ki ima stenice:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastíčiti |
grad. obdelati stike med zidaki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastirálce |
bot. tanka kožica med robom klobuka in betom pri gobah, ki varuje trosovnico; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastirálo |
knjiž. kar kaj zastira:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastíranje |
glagolnik od zastirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastòj |
1. prenehanje premikanja naprej in ostajanje kje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastòp |
zgod., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji skupina ljudi, ki na podlagi samouprave vodi določeno skupnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastópanec |
kdor je zastopan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastópanje |
glagolnik od zastopati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastópanost |
dejstvo, da je kdo zastopan:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastópati |
1. biti, nastopati kje; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastopícati |
narediti majhne, kratke korake:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastopíti |
knjiž., z dajalnikom, navadno v zvezi zastopiti pot zastaviti, zapreti komu pot tako, da se stopi predenj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zastópnica |
ženska oblika od zastopnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zástor |
1. glavna odrska zavesa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastórec |
star. zastorček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastórnica |
knjiž. karnisa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastrán |
star., z rodilnikom zaradi:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastranítev |
knjiž. odmik, oddaljitev od obravnavanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastraníti |
knjiž. odmakniti se, oddaljiti se od obravnavanega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastranjeváti |
knjiž. odmikati se, oddaljevati se od obravnavanega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastrašênost |
stanje zastrašenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastraševánje |
glagolnik od zastraševati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastraševáti |
z namernim vzbujanjem strahu delati, povzročati, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastrašítev |
glagolnik od zastrašiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastrašíti |
z vzbuditvijo strahu narediti, povzročiti, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zastrél |
redko strel, pri katerem krogla ostane v telesu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastrélen |
med., v zvezi zastrelna rana rana, ki jo naredi krogla, ki ostane v telesu; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastrelína |
med. rana, ki jo naredi krogla, ki ostane v telesu; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastrelíti |
lov. raniti s strelom tako, da se ranjena žival ne najde:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastreméti |
knjiž. začeti si prizadevati doseči, uresničiti kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastréti |
1. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da kaj ni {dobro} vidno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastríči |
1. s skrajšanjem, odstranitvijo dela las, dlak; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastŕtje |
glagolnik od zastreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastŕtost |
knjiž. 1. stanje zastrtega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastrúg |
alp. vdolbina, vzboklina, ki jo naredi veter z odnašanjem, odlaganjem snega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastrújiti |
knjiž. začeti teči, pretakati se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastrupítev |
glagolnik od zastrupiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|