zarúliti |
knjiž. zatuliti, zarjoveti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zarumeníti |
s praženjem, segrevanjem povzročiti, da postane kaj rumeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasáčiti |
1. dobiti koga pri nedovoljenem dejanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasadítev |
glagolnik od zasaditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasadíti |
1. s sajenjem narediti, da kaka površina ni prazna:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasájanje |
glagolnik od zasajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasájati |
1. s sajenjem delati, da kaka površina ni prazna:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasánjanec |
ekspr. zasanjan človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasánjanost |
stanje zasanjanega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasanjáriti |
ekspr. začeti sanjariti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasében |
1. ki je last posameznika, posameznikov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasébnica |
ženska oblika od zasebnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasébništvo |
1. obstoj, dejavnost zasebnikov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaséči |
1. navadno z dajalnikom odvzeti premoženje ali del premoženja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaséda |
1. namestitev kje z namenom nepričakovano napasti, dobiti koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasédanje |
1. glagolnik od zasedati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasédati |
1. s sédanjem ali sedênjem delati, da kaj ni na razpolago za koga drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasédba |
1. glagolnik od zasesti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasedéti se |
1. sedeč se zadržati kje predolgo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasèg |
glagolnik od zaseči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaséga |
glagolnik od zaseči:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaséganje |
glagolnik od zasegati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaségati |
1. navadno z dajalnikom odvzemati premoženje ali del premoženja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasegljív |
ki se da zaseči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasejáti |
1. s sejanjem narediti, da kaka površina ni prazna:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaselíti |
z naselitvijo narediti, da kako področje ni prazno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasélje |
star. zaselek:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasénčenje |
glagolnik od zasenčiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasenčevánje |
glagolnik od zasenčevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasenčeváti |
1. povzročati, delati, da je kaj v senci:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasénčiti |
1. povzročiti, narediti, da je kaj v senci:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasésti |
1. s sédanjem ali sedênjem narediti, da kaj ni na razpolago za koga drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasídranje |
glagolnik od zasidrati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasígati |
1. dihniti s piskajočimi glasovi, zlasti zaradi zoženosti grla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasígati se |
min. prekriti se s sigo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasigúrati |
pog. 1. zagotoviti, preskrbeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasíniti |
knjiž. 1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasinjéti |
knjiž. postati sinji, svetlo moder:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasíp |
1. glagolnik od zasipati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasípanje |
glagolnik od zasipati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasípati |
1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasipávanje |
glagolnik od zasipavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasipávati |
1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasípnica |
agr. jama za shranjevanje korenja, repe čez zimo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasírjenje |
glagolnik od zasiriti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasítiti |
1. narediti, povzročiti, da postane kdo tako sit, da mu je hrana odveč, nezaželena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasitnáriti |
ekspr. postati siten, pokazati sitnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasivíti |
knjiž. narediti kaj sivo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasladíti |
knjiž. 1. povzročiti, da kaj vsebuje vonj po čem sladkem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslánjati |
1. s prislanjanjem, nameščanjem česa delati kaj zaprto, bolj varno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslèc |
knjiž., redko rever:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasledíti |
1. po sledi ugotoviti, da kje kdo je:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasledoválec |
kdor koga zasleduje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasledovánec |
kdor je zasledovan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasledovánje |
glagolnik od zasledovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasledovánost |
stanje zasledovanega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasledováti |
1. iti za kom po sledi z določenim namenom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasled. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zaslepítev |
glagolnik od zaslepiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslepíti |
1. s svojo svetlobo povzročiti, da kdo {skoraj} ne vidi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslépljati |
večkrat zaslepiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslepljênec |
ekspr. zaslepljen, nekritičen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslepljênost |
ekspr. stanje zaslepljenega, nekritičnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslepljevánje |
glagolnik od zaslepljevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslepljeváti |
večkrat zaslepiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslíšanec |
kdor je zaslišan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslíšanje |
glagolnik od zaslišati, izprašati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslíšati |
1. izprašati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasliševálec |
kdor zaslišuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasliševánec |
kdor je zasliševan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasliševánje |
glagolnik od zasliševati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasliševáti |
1. izpraševati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslóčiti |
knjiž. upogniti, usločiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslómba |
kar koga v nezaželenem, neprijetnem položaju varuje, ščiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslonílo |
knjiž. zaslon, španska stena:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasloníti |
1. s prislonitvijo, namestitvijo česa narediti kaj zaprto, bolj varno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslovéti |
postati splošno znan zaradi izrednih uspehov, lastnosti, kakovosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslúga |
1. za človeka, skupnost pomembno, vredno dejanje, ravnanje, ki daje komu pravico do {javnega} priznanja, nagrade:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslutíti |
1. na osnovi nedoločnih razlogov dobiti občutek, spoznati, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslúziti |
1. obdati, pokriti s sluzjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslúžen |
1. ki si je s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem pridobil pravico do {javnega} priznanja, nagrade:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslužênje |
knjiž. 1. pravica do {javnega} priznanja, nagrade, ki si jo kdo pridobi s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslužíti |
1. navadno s prislovnim določilom dobiti kaj, navadno denar, za opravljeno delo, službo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslúžnost |
lastnost, značilnost zaslužnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasl. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zasmèh |
izražanje zelo negativnega, poniževalnega odnosa do koga, navadno z besedami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmehljáti se |
knjiž. z manj poudarjenim izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, srečo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmehljív |
ki izraža zelo negativen, poniževalen odnos do koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmehljívec |
redko zasmehovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmehoválec |
kdor koga zasmehuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmehoválen |
ki izraža zasmehovanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmehovánje |
glagolnik od zasmehovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmehováti |
navadno z besedami izražati zelo negativen, poniževalen odnos do koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmejáti se |
z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi pokazati zlasti veselje, srečo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmetíti |
narediti kaj smetno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmíliti se |
z dajalnikom začutiti čustveno prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmodíti |
1. z ognjem, vročino povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmradíti |
povzročiti, da se kje razširi, začne obstajati smrad:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmrájati |
povzročati, da se kje razširja, obstaja smrad:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasnávljati |
1. sestavljati, ustvarjati kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|