|
zamigetáti |
1. večkrat se hitro, lahno premakniti sem in tja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamigljáti |
1. večkrat se hitro, lahno premakniti sem in tja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamigotáti |
1. večkrat se hitro, lahno premakniti sem in tja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaminírati |
položiti, nastaviti kam mine, eksploziv z namenom, da se kaj razruši, poškoduje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamíranje |
glagolnik od zamirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamírati |
ekspr. 1. izginjajoč, izgubljajoč se postopno približevati se prenehanju obstajanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamísel |
1. rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev, izvedbo česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamíslica |
knjiž. zamisel:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamísliti si |
1. v mislih izoblikovati, ustvariti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamíšljanje |
glagolnik od zamišljati si:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamíšljati si |
1. v mislih oblikovati, ustvarjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamíšljenec |
ekspr. zamišljen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamíšljenost |
stanje zamišljenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamízen |
knjiž. ki je, poteka za mizo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamláda |
knjiž. v mladosti:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamléti |
1. ekspr. začeti jesti {kaj tršega}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamočíti |
1. z namakanjem v kako tekočino, polivanjem s kako tekočino, navadno z vodo, narediti, da je kaj prepojeno z njo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamočvírjenje |
glagolnik od zamočviriti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamodréti |
knjiž. pomodreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamodríti se |
knjiž. modro se odraziti, pokazati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamodrováti |
ekspr. začeti modrovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamolčánje |
glagolnik od zamolčati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamolčevánje |
glagolnik od zamolčevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamolčljív |
knjiž. molčeč, molčečen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamoledováti |
nav. ekspr. ponižno zaprositi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zamomljáti |
1. nav. ekspr. nerazločno, bolj tiho reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamórec |
nav. slabš. človek črne rase; črnec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamoríti |
1. ekspr. povzročiti, da kaj ne raste več, se ne razvija več:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamorjênec |
pog. kdor je zagrenjen, brez volje do življenja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamorjênost |
pog. stanje človeka, ki je zagrenjen, brez volje do življenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamòt |
knjiž. zavoj, paket:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamótanost |
knjiž. zapletenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zamótati |
1. narediti, da je kaj nepravilno prepleteno, zvito:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zamotávati |
1. delati, da je kaj nepravilno prepleteno, zvito:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamotíti |
1. narediti, povzročiti, da kdo ne opazi česa, ne misli na kaj določenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamotovíliti |
ekspr. 1. počasi, nerodno iti, stopiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamračeváti |
knjiž. 1. delati mrko, neprijazno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamračítev |
glagolnik od zamračiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamračíti |
knjiž. 1. narediti mrko, neprijazno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamrazíti |
nav. 3. os., knjiž. 1. brezoseb. začutiti mraz, drgetanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zamréniti |
zakriti, prekriti z mreno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamréti |
1. ekspr. izginjajoč, izgubljajoč se postopno prenehati biti, obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamŕlost |
knjiž. odrevenelost, otrplost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamŕšiti |
knjiž. zmršiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zámrtev |
knjiž., redko navidezno mrtev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamŕtje |
glagolnik od zamreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamŕza |
star. {veliko} sovraštvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamŕzel |
1. prekrit z ledom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamrzéti |
star., z dajalnikom postati zoprn:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamrzíti |
knjiž. {zelo} zasovražiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamrznítev |
glagolnik od zamrzniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamŕzniti |
1. prekriti se z ledom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamŕznjenje |
glagolnik od zamrzniti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamrzoválnica |
prostor ali stavba za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamrzovánje |
glagolnik od zamrzovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamrzováti |
1. prekrivati se z ledom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamúda |
1. glagolnik od zamuditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamúden |
1. za katerega se porabi veliko časa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamudíti |
1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeležiti se začetka česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamúdnica |
ženska oblika od zamudnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamudnína |
znesek, ki se plača, če se kaj naredi pozneje, kot je določeno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamúdništvo |
dejstvo, da je kdo zamudnik:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamújanje |
glagolnik od zamujati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamújati |
1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeleževati se začetka česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zam. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zanalàšč |
1. izraža, da se dejanje zgodi zaradi kljubovanja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zanámec |
nav. mn., ekspr. 1. bodoči pripadnik naroda, ljudstva, h kateremu se šteje govoreči; naslednik, potomec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanámstvo |
ekspr. nasledniki, potomci:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanapréj |
1. izraža čas od trenutka govorjenja naprej:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanášanje |
glagolnik od zanašati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanášati |
1. s svojim delovanjem povzročati, da kaj prihaja kam:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zánčen |
nanašajoč se na zanko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanemáriti |
1. s premajhno aktivnostjo, premajhnim prizadevanjem povzročiti neustrezen potek česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanemárjanje |
glagolnik od zanemarjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanemárjati |
1. s premajhno aktivnostjo, premajhnim prizadevanjem povzročati neustrezen potek česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanemárjenec |
ekspr. zanemarjen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanemárjenje |
glagolnik od zanemariti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanemarljív |
publ. ki se lahko ne upošteva, spregleda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaneméti |
knjiž. onemeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanergáti |
nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izraziti nezadovoljstvo, nesoglasje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanesênec |
kdor se zaneseno zavzema, navdušuje za kaj in tako tudi dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanesenjáštvo |
lastnost zanesenjaškega človeka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanesênost |
stanje zanesenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanesljív |
1. na katerega se da zanesti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanêsti |
1. s svojim delovanjem povzročiti, da kaj pride kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanìč |
1. nav. ekspr. zelo slab:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaníčev |
nar. primorsko, v povedni rabi zanič, brez moči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaničeválec |
kdor zaničuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaničeválen |
ki izraža zaničevanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaničevánje |
glagolnik od zaničevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaničeváti |
imeti, kazati do koga negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaničljív |
1. ki izraža zaničevanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaníhati |
1. premakniti se od ene skrajne lege do druge in nazaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanímati |
1. vzbujati pri kom hotenje, željo; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanimív |
1. ki zaradi posebnih, navadno pozitivnih lastnosti vzbuja zanimanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanóhtati se |
s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pojavitev skeleče bolečine za nohti, v prstih zaradi mraza:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanóhten |
ki je, se nahaja za nohtom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanoréti |
ekspr. v dejanju pokazati svojo nespametnost, nerazsodnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanoríti |
knjiž. znoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanôsen |
ki je v stanju močne čustvene vznemirjenosti zaradi zelo pozitivnega odnosa do česa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
186.914 187.014 187.114 187.214 187.314 187.414 187.514 187.614 187.714 187.814 
